SAMOSTOJNI STROKOVNJAKI, POZOR: NI VAM TREBA BITI NAJBOLJŠI NA SVETU

Spominjam se trenutka, ko sem prijateljem povedal, da bom kot strokovnjak šel “na svoje” in se podal v podjetništvo. “Ustvaril bom lasten spletni posel na področju kreative,” sem dejal. Eden izmed mojih prijateljev je prebledel in rekel: “Človek, tekmovati boš moral z vsemi na spletu. Nobenih možnosti nimaš.” Ne le, da sem pozneje prekinil najino prijateljstvo, niti malo se nisem strinjal z izjavo, čeprav nisem niti dobro vedel zakaj. Danes vem. Spominjam se Setha Godina in njegove izjave, da moraš biti najboljši na svetu v tem, kar počneš. Zelo dolgo časa sem ji verjel. A je vendarle že dolgo tega, v tem času pa so me izkušnje naučile nasprotno. Ugotovil sem naslednje …

Poznanstva so vaši novi najboljši prijatelji

Ljudje in podjetja ne najemajo najboljših na posameznem področju, najemajo dovolj dobre.  Take, ki jim lahko zaupajo. Veste, nisem najboljši ilustrator na planetu. Vraga, lahko bi takoj naštel vsaj dvajset ilustratorjev, ki to področje bolje obvladajo od mene. Toda, zakaj podjetja in posamezniki še vedno najemajo mene in ne le drugih? Ker smo vzpostavili osebno povezavo. Najboljši ilustrator je lahko desetkrat boljši, vendar ga ne poznajo. Je dostopen? Je drag? Je zanesljiv? Ne vem. On je za podjetje popoln neznanec in to je dober razlog, da z njim podjetje ne bo delalo. Neznanec lahko predstavlja nevarnost.

Internetni ljudje, pomnite naslednje: zaupanje je pomembno. Poslujete z ljudmi, ki jim zaupate. In pika.

Zakaj? Obstaja vrsta teorij. Ena izmed njih sega nazaj v kameno dobo. Tudi praljudje so morali zaupati drug drugemu, sicer ne bi preživeli. Če bi mi nekdo rekel, da ne smem iti v določen del džungle, saj me bo požrl tiger, bi mu zaupal. V zameno bi mu ponudil odlične in užitne jagode. Roka roko umije. In ker ste del mojega plemena (imenovanega tudi moje omrežje), vem, da mi želite dobro, jaz pa vam.

Medtem ko današnji svet ni več tako nevaren kot v prazgodovini, pa ljudje še vedno nosimo iste stare možgane, kar pomeni, da reagiramo precej podobno. Poslujemo s tistimi, ki jih poznamo, ker nam tako obnašanje zagotavlja preživetje. Manj je tveganja.

Najboljši ali dovolj dober?

Moja mati pozna glasbenika. Nekega dne je videl moja dela in se hipno navdušil. Vprašal me je, če bi mu lahko kaj narisal. “Vsekakor,” sem odgovoril, srknil limonado in prikimal. Nekaj tednov pozneje sem izdelal dve naslovnici za njegove zgoščenke in poster. Zakaj sem dobil ta posel? Ker sem dober? Vsekakor. A še pomembnejši razlog gre iskati v tem, da ta glasbenik pozna mojo mamo. Lahko bi najel drugega ilustratorja, toda o njem ne bi vedel, kako dober je, kako dostopen je in ali je zaupanja vreden. A ker pozna mojo mamo, ocenjuje, da tudi njen sin ne more biti slab človek. Tako delujejo poznanstva.

Srinivas Rao je slaven avtor podcasta Unmistakable Creative. Spoznala sva se pred leti, ko sem bil sam le bloger brez ustvarjalnega portfelja. Ko sem pozneje na spletu pokazal svoje novo umetniško delo, mu je bilo všeč. Potreboval je ilustracijo in jaz sem bil tisti, ki ga je poznal. Nato sem mu naredil še naslovnico za knjigo Umetnost nepogrešljivega, poskrbel za grafično preobrazbo njegovega podcasta in neke druge projekte. Zakaj me je najel? Ker mu je všeč moj slog, ampak tudi zato, ker me pozna. On je iz Južne Kalifornije, jaz pa sem iz Nemčije. Lahko bi najel kateregakoli kreativnega Kalifornijca, vendar ga ni, ker ni nikogar poznal osebno.

To je torej moč in zaupanje, ki ga ustvarja poznanstvo – deluje tudi preko meja držav.

Vraga, poznam nekaj lokalnih ustvarjalcev v svojem rojstnem mestu Berlinu, ki niso niti dobri, ampak še vedno dobivajo naročila iz lokalnih virov. Zakaj? Ker so lokalni in večino strank poznajo osebno. Te jim zaupajo. Strankam je to pomembnejše kot najeti vrhunskega tujca. Zaupanje, zaupanje in še enkrat zaupanje.

Če povzamem: vsekakor mora biti podjetnik dober v tem, kar počne. Ni pa vam treba biti najboljši, daleč od tega. Glede na moje lastne izkušnje lahko potrdim, da ljudje vedno odpustijo kakovost v prid osebni povezavi. A to še ni razlog, da bi bili povprečni. Truditi se morate še naprej, vendar pa ne paničarite nad vedno večjo konkurenco.

Zaupanje nadvlada nadarjenost.

Kako lahko zaupanje zgradite s svojimi potencialnimi strankami?

Ukrepajte takoj

Kaj lahko storite na spletu? Zgradite omrežje podobno mislečih ljudi, ki pa jim manjkajo vaše spretnosti. Jaz se npr. družim z različnimi poslovneži, tržniki, programerji in svetovalci, ki so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih, a nimajo pojma o tem, kar počnem jaz – ilustracijah in dizajnu. Kadar potrebujejo grafično preobrazbo, ilustracije, naslovnice ali kaj podobnega, pa se spomnijo na svojega umetnostno nadarjenega kolega – mene. Ker mi zaupajo.

Podobno velja za nespletni svet. Udeležujte se lokalnih dogodkov, ki se lahko prekrivajo z vašo dejavnostjo. Odsvetujem pa udeležbo na dogodkih, kjer se za pozornost potencialnih strank merite s konkurenti.

Sam se pogosto udeležujem podjetniških srečanj in sestankov t. i. digitalnih nomadov, kjer spoznam veliko zanimivih ljudi in potencialnih strank. Izročim jim svojo vizitko in pokažem svojo spletno stran. Če bodo kdaj potrebovali grafično delo, ki bo izstopalo, se bodo spomnili mene. To lahko traja teden ali mesec, tudi dlje, a naposled se me spomnijo.

Zaključek

Ideja o nudenju vaših izdelkov in storitev prek spleta se lahko zdi zastrašujoča. Nekateri med vami zagotovo drhtite ob misli, da boste tekmovali na spletu. Toda ne boste – če zgradite lastno omrežje poznanstev z ljudmi, ki ne premorejo vaših spretnosti, boste tako ustvarili bazen potencialnih strank. Te pridejo k vam, ker vas poznajo. Poznanstva so kul. Poznanstva zmagujejo.

avtor: Mars Dorian