ČE BI MORAL ZAČETI ZNOVA, BI NAREDIL NATANKO TO …

Če bi čez noč ostali brez občinstva, denarja in ugleda, kako bi začeli znova?

V kratkem me čakata dva pomembna mejnika.

Prvi je povezan s podkastom Content Inc., ki sem ga začel ustvarjati leta 2014 kot marketinško podporo ob prvi izdaji knjige Content Inc. Prihodnji teden bo podkast praznoval 500. epizodo. Pravkar sem zaključil snemanje 498. epizode.

Drugi mejnik je zaključek moje nove knjige Burn the Playbook. Trenutno pripravljam končno različico rokopisa, knjiga pa bo nared do dogodka Content Entrepreneur Expo oziroma CEX, ki bo 24. avgusta v Clevelandu.

Oba dosežka imata zame velik pomen.

Tik preden sem se lotil pisanja tega članka, sem nekaj časa preživel sam, v tišini in razmisleku. Takrat se mi je v mislih pojavilo vprašanje: “Kaj bi naredil, če bi moral danes začeti znova?”

In tako je nastala tema današnjega članka.

OPOMBA: Med magistrskim študijem retorike na univerzi Penn State smo preučevali tudi dela Johna Locka. Locke je v svojem delu “Esej o človeškem razumu” obravnaval zamisel Tabule rase. V latinščini to pomeni prazna oziroma nepopisana plošča. Ideja je, da je človek ob rojstvu kot nepopisan list, njegovo razmišljanje in vedenje pa se pozneje oblikujeta na podlagi izkušenj, opazovanj in okolja.

Sam sem to zamisel vedno razumel nekoliko širše. Verjamem namreč, da si lahko človek kadar koli v življenju ustvari svojo lastno “Tabulo raso”, simbolično izbriše preteklost in si omogoči nov začetek.

Katoličani bodo v tem morda prepoznali podobnost s spovedjo, pri kateri duhovnik z avtoriteto, ki mu jo podeljuje Bog, verniku odpusti grehe in mu omogoči nov začetek. A s tem sem že nekoliko zašel s teme.

Nepopisan list

Če bi izgubil vse, kar sem ustvaril, svoje občinstvo, denar in ugled, ter bi moral začeti povsem od začetka, bi se tega lotil na naslednji način.

Korak 0: Najprej bi ocenil, kaj mi je še ostalo

Najprej bi se vprašal: Kaj mi je še ostalo? Moje znanje. Moje sposobnosti. Moja zgodba. Moje brazgotine.

Če izgine seznam naročnikov, to še ne pomeni, da izgine tudi vse, kar sem z leti pridobil. Tudi kadar se zdi, da začenjamo iz nič, v resnici nikoli ne začenjamo povsem brez vsega. Zato bi najprej naredil seznam vsega, kar mi je še ostalo.

Korak 1: Dovolil bi si žalovati

Vsaj en teden bi si dovolil čutiti jezo, razočaranje in kričanje v praznino: “Zakaj jaz, Gospod? Zakaj ravno jaz?” Nato bi se zbral in se lotil dela. Spomnil bi se naslednjega:

“Nikoli v zgodovini ni bilo boljšega časa za nov začetek, kot je danes. Na internetu je ogromno orodij, ki so brezplačna. Vratarjev (ovir) ni več. Manjka samo še načrt.”

Korak 2: Izbral bi nenavadno specifično nišo

Veliko časa bi namenil iskanju svojega pravega namena ter opredelitvi edinstvenega pristopa, po katerem bi bil prepoznaven in bi se razlikoval od drugih.

Warren Buffett in Simon Sinek pogosto poudarjata, da so najuspešnejši posamezniki praviloma izjemno dobri v eni stvari. Zato bi se vprašal: V čem sem zares dober? Kaj znam dovolj dobro, da se lahko na trgu jasno razlikujem?

Ne gre za to, da bi bil glasnejši, bolj opazen ali bolj bleščeč od konkurence. Gre za to, da bi bil bolj specifičen, bolj pristen in bolj nepogrešljiv za majhno skupino ljudi, ki potrebuje natanko to, kar lahko ponudim.

Razmišljal bi na primer o nišah, kot so:

• marketinški strokovnjaki, ki so izgubili službo v velikem podjetju in želijo z enim kakovostnim e-poštnim sporočilom na teden zgraditi lasten posel,
• nekdanji lastniki agencij, ki želijo svojo mrežo kontaktov spremeniti v posel, ki ga poganjata ustvarjanje in objavljanje vsebin,
• pripadniki generacije X, ki želijo izstopiti iz karierne tekme in si do 50. leta ustvariti nekaj svojega,
• marketinški strokovnjaki po 40. letu, ki želijo zgraditi podjetje, ki pri pridobivanju strank ni odvisno od družbenih omrežij,
• ustvarjalci z 1.000 naročniki na e-poštnem seznamu, ki želijo iz tega občinstva ustvariti dovolj prihodkov za polni delovni čas,
• ustvarjalci podkastov z več kot 10.000 prenosi na mesec, ki želijo svoj podkast razširiti v dogodek v živo, knjigo in resen vir prihodkov.

Vso svojo pozornost bi usmeril v majhno skupino ljudi, ki se spoprijema z resničnim in nujnim problemom.

Ob tem bi se nenehno opominjal, da je skoraj nemogoče biti preveč specifičen. Bolj ko je niša natančno opredeljena, večja je verjetnost, da bo ponudba za prave ljudi zares relevantna. Že ob prebiranju zgornjih primerov vidim, da nekateri še vedno niso dovolj natančno opredeljeni.

Korak 3: Določil bi, kaj zame sploh pomeni uspeh

Naslednji korak bi bil razmislek o tem, kaj zame sploh pomeni uspeh.

Vzel bi si čas in si čim bolj nazorno predstavil življenje, ki ga želim ustvariti. Kakšno družinsko življenje si želim? Koliko denarja potrebujem? Kje in kako želim živeti? Kakšni so moji poklicni cilji? Kaj si v resnici želim doseči? Kakšne so moje sanje?

Nato bi oblikoval jasno izjavo o svoji viziji, jo zapisal v dnevnik in jo prebral vsak dan. Izjava bi se lahko glasila:

“Postali bomo vodilno izobraževalno podjetje na področju organizacije dogodkov, in sicer za ustvarjalce podkastov, ki pripravljajo dogodke v živo, podjetje pa bomo leta 2030 prodali za dva milijona dolarjev.”

Ali:

“Postali bomo vodilno izobraževalno podjetje na področju organizacije dogodkov za ustvarjalce podkastov. Podjetje bomo lahko vodili od koder koli, medtem ko bomo z družino potovali po državi. Moja žena še nikoli ni bila srečnejša.”

Nekaj v tem smislu. To vizijo bi si vsak dan znova predstavljal kot resničnost in jo z osredotočenostjo, ponavljanjem in delovanjem prenašal v življenje. V svojo vizijo lahko seveda vključite tudi srečo partnerja ali zakonca. 😉

Korak 4: Začel bi pošiljati elektronska sporočila. Dvakrat na teden. Brez izgovorov.

Vsak teden bi napisal dve uporabni in zanimivi elektronski sporočili. Brez nakladanja. Brez generičnih predlog. Samo moj iskren pogled na stvari.

Newsletter bi postal središče vsega, kar gradim. Seznam elektronskih naslovov je zemljišče, ki ga imaš v lasti. Družbena omrežja so najeti prostor. Če želiš dolgoročno graditi občinstvo, je dobro vedeti, na čigavi zemlji stojiš.

Čeprav zelo rad uporabljam platformo Kit, bi se verjetno odločil za Substack. Ta namreč združuje prednost neposrednega stika z občinstvom prek elektronske pošte z dodatno podporo omrežja, ki deluje podobno kot družbena omrežja.

Korak 5: Poskrbel bi, da me ljudje opazijo

Pripravil bi seznam 15 do 20 newsletterjev, podcastov in drugih kanalov, kjer se po mojem mnenju zadržuje moja ciljna publika.

Nato bi stopil v stik z njihovimi ustvarjalci in z njimi začel graditi odnose. Ponudil bi jim gostujoče članke in se predstavil kot zanimiv gost za njihove podkaste. Torej, najprej bi dajal. Veliko bi dajal. Ponujal bi toliko koristnih vsebin in vrednosti, da me preprosto ne bi mogli več spregledati.

Pripravil bi tudi nekaj vzorčnih predavanj in jih začel pošiljati organizatorjem dogodkov, na katerih bi lahko nastopil v živo.

Korak 6: Napisal bi knjigo

Med ustvarjanjem elektronskih sporočil bi ves čas razmišljal o tem, kako bi lahko posamezne vsebine pozneje preoblikoval in povezal v tiskano knjigo, elektronsko knjigo in zvočno knjigo.

Knjiga bi sčasoma postala moje najpomembnejše marketinško orodje. Postala bi poslovna vizitka, kakršno bi si želel imeti vsak podjetnik ali strokovnjak.

Seveda bi jo izdal pri založbi Tilt Publishing.

Korak 7: Izdelek bi ponudil, še preden bi se počutil pripravljenega

Najpozneje v drugem mesecu bi ponudil nekaj konkretnega: digitalni priročnik, plačljivo delavnico ali enourno svetovanje. Sprva ne zato, da bi zaslužil, ampak zato, da bi se vključil v igro in preveril, kaj so ljudje dejansko pripravljeni plačati.

Prihodki ne nastanejo zaradi enega viralnega trenutka. Nastanejo z doslednim ustvarjanjem vrednosti za majhno in zvesto skupino ljudi.

Korak 8: Svoj razvoj bi dokumentiral javno

Dokumentiral bi vsako zmago, vsak neuspeh in vsako pomembno spoznanje. Zakaj? Ker ljudje ne sledijo popolnosti. Sledijo napredku, razvoju in zagonu.

V vsako elektronsko sporočilo bi najverjetneje vključil tudi vpogled v lastne strategije ustvarjanja vsebin in gradnje podjetja.

Korak 9: Sistematično bi gradil dolgoročna sredstva

Do šestega meseca bi svoje najboljše vsebine združil v tečaj, ki bi ga lahko prodajal vedno znova. Ne zaradi viralne rasti, ampak zato, da bi si ustvaril dolgoročni poslovni vzvod.

Korak 10: Razširil bi se na drugi komunikacijski kanal

Po šestih do devetih mesecih bi moral imeti manjšo, a rastočo bazo naročnikov na newsletter, izdano knjigo, nekaj nastopov v živo in v podkastih, nekaj manjših naročnikov za svetovalne storitve ter lansiran spletni tečaj.

Če bi se pokazali prvi manjši uspehi, bi dodal še en komunikacijski kanal. Najverjetneje podkast, ki bi ga lahko hkrati objavljal tudi kot oddajo na YouTubu.

Njegov glavni namen bi bil predvsem promocija mojega osrednjega kanala, torej elektronskega sporočila.

Sklep

Ta načrt najverjetneje ne bi postal viralen. Prav tako mi ne bi prinesel milijonov ogledov. Če pa bi ga dosledno in premišljeno izvajal, bi mi lahko v petih letih omogočil finančno svobodo.

Svobodo, da sam odločam, kaj želim početi in kdaj želim to početi. Naredil bi me svobodnega.

Če že ustvarjate vsebine, pravo vprašanje ni: “Kako lahko rastem hitreje?” Pravo vprašanje se glasi: “Če bi moral začeti povsem od začetka, kaj bi naredil drugače?”

V odgovoru na to vprašanje se najverjetneje skriva vaša naslednja poteza.

Kaj menite o tem načrtu? Zanima me, ali sem po vašem mnenju kaj izpustil. Je takšen načrt realističen? (Sam verjamem, da je. Toda navsezadnje so mi pravkar odvzeli vse, zato sem še vedno nekoliko v šoku.)

Avtor: Joe Pulizzi