VODENJE Z NAGRADAMI IN KAZNIMI VODI DO POLOMA

Učinkovito vodenje ni zgolj umetnost doseganja rezultatov, temveč tudi ustvarjanje okolja, kjer se vsak član ekipe počuti cenjenega in motiviranega. Pogosto se vodje zatekajo k tradicionalnim metodam, kot so nagrade in kazni, vendar to ni vedno najboljša pot. Dejstvo je, da moramo v podjetju poiskati načine, da se sodelavci počutijo dobro. Vodja mora najti načine, kako “povprečne ali nemotivirane” ljudi pripraviti do dobrega in učinkovitega dela.

Veste, moj oče je bil psihiater, pristaš freudizma. Zanj je bilo vse povezano s seksom. Moja sestra pa je jungovska psihologinja. Pri njej se vse vrti okoli (občutka) krivde. Vse nas žene krivda. Obstaja pa še ena skupina psihologov, t. i. pavlovski psihologi. Ti so mnenja, da lahko spremenite vedenje in delovanje ljudi s konceptom nagrad in kazni.

V to skupino bi lahko uvrstil marsikaterega vodjo – še posebej stroge šefe. Takih šefov poznam zelo veliko in nekateri med njimi odkrito priznajo, da so prekleto strogi šefi. Nekega dne mi je eden izmed njim podobnim dejal: “Sem strog, a tudi pošten. Sodelavci me spoštujejo zaradi tega. In radi me imajo.”

Sam pri sebi sem si mislil “Seveda, sigurno te imajo radi.”.

“Veš, Geoff, korenček in palica, to deluje. Presneta korenček in palica.”

Odvrnil sem mu: “Vidim, da uporabljaš palico. Kje pa je korenček?”

“Korenček, Geoff, korenček je v tem, da če se bodo zaposleni dobro odrezali, ne bom uporabil palice!”

Hmmm. Mislim, da iz te moke ne bo kruha.

Vodenje s palico in korenčkom?

Poglejmo si tale primer.

V ZDA imam prijatelja, ki je pavlovski psiholog in tudi on je mnenja, da lahko spremenite vedenje kogarkoli z nagrado in kaznijo. Ima čudovito hišo na plaži v Santa Monici s pogledom na ocean. Pa vseeno njegovemu pogledu – glede ljudi, ne na morje : ) – nekako ne verjamem. Verjamem, da se morajo ljudje počutiti srečne pri svojem delu. In edini način, da se bodo počutili srečne, je, da vodja prepozna njihovo dobro delo, jim to prizna, jih pohvali in motivira. Tudi vi to zmorete. Kot vodje lahko vplivate na to, ali se sodelavci počutijo dobro ali slabo.

V vlogi vodje ste namreč hkrati tudi prodajalci. Prepričati morate sodelavce, podobno kot bi prepričali stranko. Znate sodelavcem predstaviti prednosti in koristi vašega pristopa? Vaša stranka lahko vidi koristi, ki jih ponujate, vendar, ali jih vidi tudi vaš zaposleni, voznik dostavnega kombija? Kako mu boste predstavili koristi oz. kako ga boste prepričali? Tale moj kolega je pri tovrstnem prepričevanju povsem neuspešen.

Enkrat smo v Los Angelesu obiskali zavetišče za zapuščene živali. Izbral sem največjega, najbolj norega in najbolj dlakavega psa, kar sem jih našel. In šel h kolegu na obisk. Vprašal sem ga, ali bi lahko natreniral mojega psa? “Vsekakor, Geoff,” se je glasil njegov odgovor. Spustil sem psa s povodca in pes je švignil mimo njega, po hodniku v dnevno sobo, kjer so na tleh ležale bele preproge iz ovčje kože. Pes se je pokakal na eno od teh preprog.

Moj kolega psiholog je skočil na psa in ga začel tepsti. “Ti umazani, umazani, smrdljivi, grozen kuža.“ Dvignil je psa in ga vrgel skozi okno.

Vrnila sva se naslednji dan. Čim sem s povodca spustil psa, je ta stekel po hodniku v dnevno sobo. Rezultat? Še en kakec, tokrat na drugi preprogi. Iz sobe se je zaslišalo. “Ti umazani, smrdljivi, umazani, umazani, umazani kuža.“ Sledila je brca. In metanje psa skozi okno.

Tudi tretji dan je bila zgodba podobna. Čim sem psa osvobodil verige, je kmalu sledil kakec na tretji preprogi. Kolegu se je zmešalo, psa je skoraj ubil, še preden ga je vrgel čez okno. Tovrstno izobraževanje živali je trajalo tri tedne. Menil sem, da trening vendarle ne bo uspel.

Ta pes je obseden. Ko sem zadnji dan tretjega tedna psa izpustil, je sledilo znano nadaljevanje. Švignil je po hodniku v dnevno sobo, se pokakal na preprogo in tokrat kar sam skočil čez okno.

Kaj se je torej per naučil? Ne kakati na preprogo? Ali preprosto skočiti skozi okno, preden ga pretepejo?

Ali vidite, kakšni so rezultati takšnega treninga oziroma vodenja?

Vse skupaj me spominja na zgodbo, ko je šef uvedel tepež za vsakega sodelavca, ki bi ga ujeli pri tatvini, in se pohvalil, da je to delovalo, saj nikogar (več) niso zalotili pri kraji. “Oh, kraje so prenehale,” je dejal.

A so se res?

Ne, niso, le nikogar več niso ujeli.

Kaj je nauk tega zapisa? Naloga vodje je ujeti sodelavce, ko delajo stvari prav. In to učiti.

Vsi imamo pravico biti srečni. Vsi imamo talent. A ker smo tako zelo obsedeni s svojim delom in mislimi, pogosto ne vidimo, da so tudi naši sodelavci talentirani in kot taki dragoceni. Naloga vodje ni več plezanje do vrha. Njegova naloga je nega talenta, kjerkoli se ta v podjetju nahaja. Talent lahko najdemo v glavah in rokah najbolj običjanih ljudi.

Zato ujemite ljudi, ko/ki nekaj počnejo prav in boste vsi zadovoljni.

avtor: Geoff Burch