ALI ZAČENJAMO VOJNO PROTI UMETNI INTELIGENCI, DA BI ZAŠČITILI USTVARJALNOST?

V zadnjih tednih sem postal nekakšna “muha v LinkedInovi juhi”.

Verjetno ste že videli drzne napovedi vodilnih strokovnjakov s področja umetne inteligence, kot sta Mustafa Suleyman in Matt Shumer, ki napovedujejo katastrofalne posledice umetne inteligence za naše delo, zaposlovanje in za ustvarjalne poklice.

Na LinkedInu se vse pogosteje pojavlja argument: “Če vam je mar za umetnost, se morate upreti umetni inteligenci.” Mnogi marketingarji, oblikovalci in ustvarjalci se oklepajo upanja, da bo v dobi AI še vedno obstajal prostor za njih: prostor za počasno, ustvarjalno, premišljeno in ročno ustvarjeno vsebino. Moj odgovor je bil: “Verjetno ne.” In ja, zaradi tega si nisem ravno pridobil veliko prijetnih odzivov.

Prejšnji teden sem na webinarju razlagal, kako mi umetna inteligenca pomaga pri montaži videov in urejanju vsebin, zaradi česar lahko ustvarjam hitreje, bolje in ceneje kot kadarkoli prej.

Eden od poslušalcev je skoraj eksplodiral.

“Kako lahko montažo videa prepustite umetni inteligenci? Ravno tam se odvija ustvarjalnost. To je umetnost. Zakaj se ne borite proti AI?”

Dobro vprašanje. Ali je čas, da se borimo proti umetni inteligenci in zaščitimo človeško umetnost?

Nisem proti ljudem. In zagotovo nisem proti umetnosti. Ampak iskreno? Ta zgodba se mi zdi zelo znana. Preden nadenemo oklep in gremo v boj proti AI, si poglejmo, kaj se je pred leti zgodilo v glasbeni industriji.

Zgodba, ki smo jo že videli

Leta 1982 je britanski sindikat glasbenikov sklical izredno sejo. Tema? Prepoved predposnete glasbene spremljave v Veliki Britaniji. Povod za vse skupaj pa je bil, verjeli ali ne, Barry Manilow. Na svoji turneji po Veliki Britaniji je Barry svoj orkester zamenjal s sintetizatorji in spremljevalnimi matricami – računalniško podprto glasbo. Godalci, trobentači in tolkalci so čez noč izgubili delo. Tradicionalni glasbeniki so bili besni in odzvali so se tako, kot se ljudje skoraj vedno odzovejo na velike spremembe: poskušali so jih prepovedati.

A bilo je zaman.

Že naslednje leto se je tehnologija MIDI (tehnologija za povezovanje elektronskih glasbil in računalnikov) hitro razširila in računalniško podprta glasba se je razširila po celem svetu. Čez noč je lahko človek, ki je sam sedel v sobi, ustvaril glasbo, za katero je prej potreboval celotno glasbeno skupino in tehnično ekipo.

V letu dni po MIDI revoluciji je na tisoče studijskih glasbenikov in tehnikov, ki so delali na reklamah, televizijskih oddajah in filmih, izgubilo službo. Trg se je sesul.

Do sredine 80. let pa je elektronska glasba ustvarila povsem nove kariere, nove industrije in nove glasbene žanre. Če si želel preživeti v glasbeni industriji, si moral novo tehnologijo sprejeti in jo uporabiti sebi v prid.

Ali danes še imamo glasbenike? Seveda. Ali še obstajajo orkestri? Absolutno. Toda celoten sistem, ki je nekoč omogočal preživetje tisočem studijskih glasbenikov, je izginil. In nikoli več se ni vrnil.

Število ustvarjenih pesmi je eksplodiralo. Število ljudi, ki lahko od glasbe živijo s polnim delovnim časom? Ne ravno. In argumenti proti umetni inteligenci danes zvenijo skoraj identično argumentom proti digitalni glasbi leta 1982. In rezultat bo verjetno zelo podoben.

Zato se moramo pripraviti, in v zvezi s tem imam idejo.

A najprej si poglejmo našo prihodnost “verjetnosti”. Najprej se vprašajmo, kaj vemo, da je res? Potem pa, ali lahko predvidimo posledice? In nazadnje, kako resna je ta grožnja?

No, poglejmo, kaj vemo, da je res:

1. Gospodarska vrednost inteligence je skoraj nična

Od začetka človeške zgodovine smo ljudje napredovali in uspevali predvsem zaradi pridobivanja znanja. Celotne institucije so bile zgrajene na organizaciji redke in dragocene človeške inteligence. Univerze obstajajo zato, ker so bile stoletja varuhi znanja.

Danes pa ta logika izgublja pomen, ker umetne inteligence preprosto ne moremo več “premagati” z inteligenco.

Tudi najbolj kompleksno programsko kodo danes pišejo boti. AI ustvarja raziskave na ravni doktoratov in rešuje probleme iz fizike ter genetike, ki ljudi begajo že desetletja. Bo znala ustvarjati inteligentne marketinške strategije in kakovostne vsebine? Seveda.

Če vaša kariera temelji predvsem na inteligenci, ste ranljivi. Inteligenca postaja široko dostopna in skoraj brezplačna.

2. Same veščine ne bodo več dovolj

Eden glavnih argumentov, zakaj naj bi bili ljudje še vedno nenadomestljivi, je ta, da smo leta in leta razvijali svoje talente in izkušnje. Saj umetna inteligenca vendar ne more dohiteti znanja, ki smo ga pilili desetletja … kajne?

Če mislite, da AI ne zna pisati tako dobro kot vi, si oglejte citat Mika Kaputa, dolgoletnega PR strokovnjaka in sovoditelja odličnega podcasta Artificial Intelligence:

“Profesionalni pisec sem že zelo dolgo. Rekel bi, da sem skoraj pisec svetovnega razreda. To je moja supermoč. In tega ne govorim iz arogance, ampak zato, ker imam za to tudi rezultate.”

Podobno se dogaja pri videu in praktično na vseh ustvarjalnih področjih. Ko je po spletu zaokrožil ultra realističen AI posnetek Brada Pitta in Toma Cruisa v pretepu, je scenarist filma Deadpool, Rhett Reese, na omrežju X zapisal: “Grozno mi je, da to trdim, vendar za nas je verjetno to konec.”

Moški, ki me je napadel na webinarju, je rekel: “Montaža mora ostati v domeni ljudi, ker tam je umetnost.” Glasbeniki so isto govorili leta 1982. Enako so govorili menihi, ki so prepisovali knjige, ko se je pojavil tiskarski stroj. Fotografi in razvijalci filmov so isto govorili ob prihodu digitalnih fotoaparatov.

Vsakič je bil argument čustveno povsem razumljiv, ampak z ekonomskega vidika nerelevanten.

Umetnost je preživela. Velik del ljudi in poklicev, ki so živeli od nje, pa ne.

3. Ekonomija je na strani strojev

V svoji knjigi How AI Changes Your Customers pišem o največji laži umetne inteligence.

Praktično vsako AI podjetje govori o tem, kako bo umetna inteligenca ljudem “pomagala” in jih “opolnomočila”. In deloma to drži. Toda če želijo ta podjetja upravičiti milijarde dolarjev, ki jih vlagajo v podatkovne centre, razvoj in energijo, bodo morala nadomestiti ogromno število ljudi.

Mustafa Suleyman, direktor Microsoft AI in eden najbolj kredibilnih glasov na področju umetne inteligence, je pred kratkim izjavil, da bo večina pisarniškega dela v naslednjih 12 do 18 mesecih popolnoma avtomatizirana. Odvetniki. Računovodje. Projektni vodje. Marketinške ekipe. Kot je dejal sam: “Praktično vsak, ki sedi za računalnikom.”

Dovolj sem skromen, da priznam, da ljudje, ki stojijo v samem vrhu razvoja umetne inteligence, verjetno vidijo tehnološko prihodnost, ki je sam še ne vidim. Ali je množična izguba delovnih mest neizogibna? Ne. Vendar pa pozorno spremljam te voditelje.

Razmislimo, kam vse to vodi

Za trenutek razmislimo, kaj pomenijo vse te spremembe:

• Gospodarska vrednost inteligence je skoraj nična
• AI bo pri številnih ustvarjalnih nalogah dosegel ali presegel človeka
• ROI v AI zahteva množično nadomeščanje delovnih mest.

Ne paničarim. Nisem pesimist. Svet poskušam videti takšen, kot je, ne takšen, kot bi si želel, da bi bil. Vendar menim, da obstaja verjetnost, da se moji kolegi ustvarjalci in jaz soočamo z “MIDI trenutkom”.

Kaj se lahko naučimo od glasbenikov, ki so preživeli ta pretres?

1. Upiranje je zaman

Glasbeniki, ki so po letu 1983 uspeli, niso izgubljali energije z bojem proti sintetizatorjem in spremljevalnim matricam.

Prilagodili so se novim orodjem. Našli so presečišče med tehnologijo in človeško ustvarjalnostjo. In zgradili kariero z delom, ki ga stroj v osnovi ne more ponoviti.

Sprejmite umetno inteligenco, ne upirajte se ji. Uporabite jo, obvladajte jo, preoblikujte jo v nekaj novega in zanimivega.

Verjamem, da prihodnost še vedno pripada izjemni človeški ustvarjalnosti. Verjamem pa tudi, da je neodgovorno mladim ustvarjalcem razlagati, da jih bo morda zaščitila stara ekonomija. Tehnologija ne spoštuje tradicije in umetnosti, ampak sledi stroškom.

Ko nekaj postane:

• 90-krat cenejše
• 90-krat hitrejše
• in skoraj enako dobro

… zmaga.

To ni krutost. To je kapitalizem.

In če to priznamo, še ne pomeni, da smo proti umetnosti.

2. Postanite pravi umetnik

»MIDI trenutek« je ločil resnično vrhunske ustvarjalce od vseh ostalih. Tu moram biti zelo konkreten, ker ljudje pogosto narobe razumejo, kaj želim povedati.

Ne trdim, da bo AI nadomestil vrhunskega montažerja, ki zna iz surovih posnetkov ustvariti zgodbo, ob kateri ljudje jokajo. Ne trdim, da bo nadomestil kreativnega direktorja z vizijo, ki zna povedati zgodbo, ki jo svet potrebuje. In ne verjamem, da bo zamenjal odličnega YouTuberja ali podcasterja, ki zna vsak dan ustvarjati močno povezavo z občinstvom.

Govorim predvsem o tehničnem, ponavljajočem in predvidljivem delu, ki predstavlja večino zaračunljivih ur v kreativnih podjetjih.

Če vaša vrednost temelji predvsem na:

• ponavljajoči se tehnični izvedbi
• samem obvladovanju orodij
• učinkovitosti procesov
• prepoznavanju vzorcev

… potem stojite neposredno na poti avtomatizaciji.

Če pa vaša vrednost temelji na:

• okusu
• presoji
• čustveni inteligenci
• kulturni razgledanosti
• čustveni povezanosti s publiko
• izjemnem talentu

… boste verjetno postali še bolj dragoceni, ne manj.

V svoji knjigi Audacious: How Humans Win in an AI Marketing World to podrobno raziskujem. Če ste med tistimi, ki ne želite, da vas prezrejo, potem si jo preberite.

Če AI ustvarja vsebine, ki jih ljudje ne ločijo več od človeških, potem ljudem preprosto ni mar. Vaša naloga je, da prekosite umetno inteligenco in ustvarite nekaj, za kar jim bo mar. Do česar bodo imeli neko čustveno povezanost. 

Vaš blog, podcast ali video vsebine se morajo dvigniti nad poplavo povprečnih AI vsebin in se približati nečemu, kar bi lahko imenovali umetnost.

Umetnost bo ostala. Veliko delovnih mest pa ne. Oboje je res.

3. Postanite prepoznavni

Torej, tu smo. Sprejeli smo tehnologijo. Recimo, da v svoje delo vključujemo svojo “človeško izkušnjo” in ustvarjamo boljše vsebine od večine AI povprečja. To še vedno ni dovolj. Lahko ste odlični, pa boste kljub temu ostali neopaženi v tem hrupnem svetu.

Ne pomaga vam veliko, če ste zvezda, pa nihče ne ve, da ste zvezda. Graditi morate svojo osebno blagovno znamko.

Ni vam treba postati slaven z objavljanjem plesov na TikToku. Toda potrebujete ugled, prisotnost in avtoriteto, ki prebije poplavo dolgočasnih AI vsebin.

Vaša osebna blagovna znamka je dolgoročno ena redkih pravih obramb pred umetno inteligenco.

Za konec

Mnogi se sklicujejo na pretekle tehnološke inovacije, kot sta internet ali industrijska revolucija, da bi zavrnili pesimistične napovedi o izgubi delovnih mest. Trdijo, da tehnologija sčasoma ustvarja VEČ delovnih mest in priložnosti.

Včasih je to res. In iskreno povedano, o uvedbi umetne inteligence še ni dokončne sodbe.

Toda tokrat se zdi drugače.

V zadnjih šestih mesecih so trije moji sorodniki izgubili službo zaradi umetne inteligence. Celotni oddelki so se zaprli zaradi AI.

In potem se vprašam: Če AI prevzame vaše delo … kakšno novo delo lahko sploh ustvarite, ki ga AI ne bo kmalu prevzel tudi sam?

Skrbi me tudi vedno večji razkorak med ljudmi iz tehnološkega sveta in večino ljudi, ki sploh ne razumejo, kaj AI že danes zmore in kaj prihaja.

Ekonomist Noah Smith je zapisal nekaj zelo zanimivega: “Če vam pomaga, da se počutite posebni in edinstveni, ko sami sebi govorite: »AI ne zna razmišljati,« potem prav. Res je, umetna inteligenca ne razmišlja tako kot človek. In verjetno nikoli ne bo. Tako kot podmornica nikoli ne bo plavala kot riba in letalo nikoli ne bo mahalo s krili kot ptica. Toda podmornica pluje hitreje od rib, letalo leti višje in hitreje od ptic. In na koncu je to tisto, kar šteje. Svoj način razmišljanja lahko cenite, kolikor želite. Tudi sam mislim, da je nekaj posebnega. Toda zaradi tega še ne postane učinkovitejši od umetne inteligence.”

Mojim strastnim prijateljem na LinkedInu, ki bi radi ostali na počasnem pasu in se borili proti AI, želim povedati naslednje: razumem vaša čustva. Tudi jaz sem svojo kariero zgradil na ustvarjalnosti. Ustvarjalnost slavim. Jo učim. Od nje živim. In jo iskreno obožujem.

Toda verjeti v umetnost še ne pomeni, da lahko ignoriramo ekonomsko realnost.

In ekonomska realnost vedno zmaga.

Zato, prijatelji moji, pravi boj ni boj proti umetni inteligenci.

Boriti se moramo proti povprečnosti. Dvigniti se moramo nad hrupom.

Avtor: Mark Schaefer