ZAKAJ BI SI MORALI ŽELETI KLOFUTE?

Napisal sem znanstveno-fantastično vesoljsko opero, poimenovano Attack Planet. Za začetno mnenje sem se odpravil na stran Goodreads in jo predstavil bralcem z okusom za podobne knjige. Nekaj bralcev, ki je knjigo prebralo do konca, ji je dalo oceno 4 ali 5, s čimer sem bil zelo zadovoljen.

Potem pa je prišel komentar, ki me je podrl.

Bralec, kličimo ga Jaka, je mojo knjigo dobesedno raztrgal in pri tem uporabil cel kup metafor iz filma “The good, the bad, and the ugly.”

Našel je ogromno slabih stvari, vključno s tipkarskimi napakami, motil ga je čuden tehnični sleng, okaral me je zaradi zamenjave kromosomov X in Y (Jaka je biolog), torej analogije, ki sem jo uporabil v natančno eni sami šali v knjigi. Požrl sem slino in se potil ob branju komentarja. Vsak nov odstavek je vseboval več kritike.

Moj ego je bil ranjen.

Bil sem v breznu ustvarjalnosti, kot za stavo udarjal tipke na tipkovnici v veri, da ustvarjam najboljše znanstveno-fantastično delo tega leta, za katerega sem pričakoval nagrado za odličnost. Seveda sem Jaki odgovoril, a o odgovoru nekoliko pozneje.

Zgodba se na tem mestu še ni končala.

Ob prijavi v svoj račun v spletni knjigarni Amazon sem opazil podobno knjižno delo, ki je bilo celo objavljeno na skoraj isti dan, a je bilo deležno bistveno več ogledov in se bohotilo z boljšo prodajo. Kaj sem nato storil? Preveril sem avtorjev profil na spletnem mestu Goodreads in ga povprašal za njegov recept za uspeh – glede na to, da je bilo to njegovo prvo knjižno delo in je bil podobno kot jaz tudi sam popoln neznanec. Odgovoril mi je, da bo prebral mojo knjigo in mi sporočil napake, če jih bo našel.

Sledila je pekoča bolečina.

Poslal mi je celostranski seznam napak in praktično raztrgal moje delo. Začel je vljudno in mi sporočil, da moja profilna slika – ista, kot jo uporabljam za Twitter in vse ostalo –, ki vsebuje podobo risane osebe, ni primerna. “Kateri profesionalni avtor bi uporabil podobo iz risanke? To je nesprejemljivo.” Nato je skritiziral še moje citate ob avtorjevem opisu na spletišču Goodreads ter jih pospremil s komentarjem, da delujem kot najstnik. Dodal je še, da ne verjame, da dejansko želim postati profesionalni pisec, če pa navzven delujem tako otročje. Mislil je, da se hecam …

Hmmm.

Ne bom lagal, sporočilo je bolelo, potreboval sem par dni, da se je moj ego pobral in sem sestavil odgovor. Po petih dneh sem prejel novo sporočilo, zapisano v bistveno bolj umirjenem tonu, v katerem se mi je kolega opravičil za svojo grobost in odkritost.

O, ne.

Jaz sem tisti, ki se moram zahvaliti za njegovo brutalno odkritost in to sem tudi storil. Strinjal sem se skoraj z vsem, kar je napisal in ustrezno popravil svoj profil na spletnem mestu Goodreads. Upam, da na bolje. Uporabil sem svojo lastno fotografijo, zapisal svojo življenjsko zgodbo in pobrisal vse šaljive prebliske, za katere sem menil, da bodo zabavali ljudi.

Zaključek

Se spomnite biologa Jake? Tudi njemu sem se najlepše zahvalil za odkritost. Po tednu dni mi je odgovoril in se opravičil za svoj grob komentar. Napisal sem mu, da sem dejansko hvaležen za njegovo odkritost in objektivnost (vendarle mi je dal oceno 3). Trenutno namreč odpravljam vse napake v svojem knjižnem delu, na katere je opozoril Jaka. Še več, Jaka se je ponudil, da bo moj preizkusni bralec že za naslednjo knjigo, saj mu je všeč zgodba in bi rad prispeval svoje izboljšave – in to brezplačno!

Zmaga.

Lekcija? Naši egi so krhki in ne marajo klofut. A če jemljete svojo obrt resno in želite postati še boljši ter zaslužiti več denarja, prav takšne stvari potrebujete: močne klofute.

Vprašajte stranke za oceno. Za iskreno mnenje. Za ideje glede izboljšav.

Odgovori vam morebiti ne bodo všeč, a če gre za konstruktivno kritiko, npr. podobno kot v mojem primeru, potem vam bo ta pomagala doseči nov nivo in biti še boljši.

Avtor: Mars Dorian