IZGORELOST: KAKO SE JI IZOGNITI?

Vsi smo že kdaj občutili izgorelost. Izgorelost negativno vpliva na skoraj vse v vašem življenju – vključno z vašo uspešnostjo, odnosom in motivacijo. Če ne razumete vzroka za svojo izgorelost in ne naredite sprememb(e), ima lahko izgorelost hude posledice.

Izgorelost pri delu je resnična težava sodobnega sveta. Med karanteno smo bili še bolj izpostavljeni nevarnosti, da izgorimo. Zato velja njene znake pravočasno prepoznati in se ji izogniti, saj ne prinaša nič dobrega.

Kako jo torej prepoznati? Do izgorelosti pri delu lahko pride iz različnih razlogov. Vendar ko enkrat razumete, zakaj občutite izgorelost, je vseeno lažje odpraviti vzroke, ki vodijo k njenemu nastanku.

Vzroki za izgorelost

K izgorelosti lahko vodi že samo delovno mesto, če je npr. kaotično ali nefunkcionalno. V stresnem okolju z izjemnim tempom je težko delati iz dneva v dan, še toliko bolj, če ne morete nadzorovati urnika ali drugih vidikov svojega dela. Če imate ob tem še težave s komuniciranjem s sodelavci ali šefom, se lahko stvari še poslabšajo.

Neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je še en možni vzrok za izgorelost. Preveč dela in premalo počitka pogosto povzročita izgorevanje. Svojo vlogo pri tem odigra tudi pomanjkanje družabnih stikov. Obstajajo tudi nekateri poklici, ki so že sicer bolj nagnjeni k izgorelosti, npr. zdravstvena nega, socialno delo ali izobraževanje.

Kratkoročni učinek izgorelosti

Ko občutite izgorelost, vam ni mar za svoje delo ali kakršnekoli aktivnosti, povezane z delom. Ne morete se zbrati, ne čutite nikakršnega navdušenja za projekte, ki so vas nekoč navduševali, imate težave z osredotočanjem na delo – zaradi česar trpi vaša delovna uspešnost.

Izgorelost lahko povzroči, da se počutite utrujeni, izčrpani in brez energije. Morda boste celo občutili fizične simptome, kot so bolečine v trebuhu ali glavoboli. Vse to so znaki, da ste izgoreli.

Dolgoročni učinek izgorelosti

Dlje kot doživljate izgorelost, slabše bo. Raziskava je pokazala, da je 76 % zaposlenih že doživelo vsaj eno izmed oblik izgorelosti. Ti zaposleni imajo 63 % večjo verjetnost, da bodo pristali na bolniški (za vsaj en dan), 23 % večjo verjetnost, da bodo obiskali urgenco, verjetnost, da bodo poiskali novo službo pa je kar 2,6-krat večja.

Če se počutite izgoreli, ne sedite in čakajte, da se stvari izboljšajo same od sebe. Ukrepajte in odpravite svojo izgorelost. Če tega ne storite, lahko izgorelost uniči vašo kariero in načne vaše zdravje.

Kako preprečiti izgorelost?

Izgorelosti se lahko izognete tako, da sledite tem preprostim korakom.

Določite temeljni vzrok(e)

Če se počutite izgoreli in želite enkrat za vselej odpraviti izgorelost, morate ugotoviti glavni vzrok zanjo. Je vaša izgorelost posledica kaotičnih razmer na delovnem mestu? Je mar rezultat neravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem? Oboje? Nič od naštetega? Nemogoče je učinkovito odpraviti izgorelost brez odkritja in odprave temeljnega vzroka – zato naj bo to vaš prvi korak.

Naučite se prositi za pomoč

Izgorelost lahko pogosto nastane zaradi nalaganja (oziroma prevzemanja) preveč bremen. Če se naučite delegirati, ne boste občutili tolikšnega pritiska, da vse opravite sami. Tudi če ne želite prositi za pomoč, začnite z majhno prošnjico in poiščite zaupanja vrednega sodelavca ali prijatelja, ki vam bo vzel nekaj dela. Tako bo vaš seznam opravil bolj obvladljiv in ne boste izgoreli.

Postavite realna pričakovanja glede dela

Postavljanje realnih pričakovanj glede vaše delovne obremenitve je eden najboljših načinov za zmanjšanje ali preprečevanje izgorelosti. Začnite z učenjem dobrih veščin upravljanja časa. Naredite dnevnik, kako preživite svoj čas v službi – potem boste natančno videli, za kaj porabljate svoj čas (tistih nekaj »petminutnih odmorov na Facebooku« lahko nanese veliko časa!). To vam bo pomagalo ugotoviti, koliko lahko realno dosežete vsak dan – in bo vodilo v morebitne spremembe urnika, da boste lahko opravili zadane delovne naloge.

Koristno je tudi določanje realnih rokov dokončanja nalog. Ko imate opravka z novim projektom, ocenite rok izvedbe tako, da razmislite o podobnih projektih, ki ste jih dokončali v preteklosti, in o tem, koliko časa so trajali. Prav tako upoštevajte, koliko časa boste morali nameniti vsem drugim tekočim projektom, na katerih delate hkrati. Z določitvijo realnih rokov se vam ne bo treba preveč truditi, da bi delo končali pravočasno.

Naučite se tudi komunicirati s svojim šefom, posebej če so njegova pričakovanja in/ali vaša delovna obremenitev nerealni. Čim prej se obrnite na šefa in spoštljivo izrazite svoje skrbi. Predlagajte rešitev, npr.: »Nisem prepričan, da lahko temu projektu posvetim čas, ki si ga zasluži. Če želite, da je naloga opravljena do petka, a lahko dobim pomoč – mi lahko Janez pomaga pri delu?« Zelo verjetno je, da bo šef cenil vašo iskrenost in vašo predanost, da bo delo dobro opravljeno.

Če se boste naučili postaviti realna pričakovanja in roke, boste občutili manj stresa, kar bo preprečilo nastanek izgorelosti.

Bodite proaktivni in naredite spremembo

Izgorelosti ne morete prehiteti – brez sprememb se stvari ne bodo izboljšale. Zato bodite proaktivni in nenehno spremljajte svoj življenjski slog, skrbite za svoje fizično in duševno zdravje ter se izognite izgorelosti. To lahko vključuje vadbo, izvajanje vaj za koncentracijo ali karkoli drugega, kar je za vas pomembno in vam pomaga preprečiti izgorelost pri delu. Prav vlaganje vase vam lahko dodatno pomaga pri preprečevanju izgorelosti, saj si z njim povečate samozavest.

avtor: Brian Tracy