KOT PRAVIJO, NIČ V ŽIVLJENJU NI ZASTONJ

Ko ljudje slišijo za brezplačno delo, večina takoj pomisli na izkoriščanje. Na to, da delaš, pa za to ne dobiš ničesar. Ampak to je napačno razumevanje. Resnica je, da tudi takrat, ko denarja ne dobiš, vseeno nekaj prejmeš – izkušnje, znanje, priložnosti, stike. To je plačilo v drugi valuti, ki ti lahko dolgoročno prinese veliko več kot denar.

Problem je, da veliko ljudi gleda na brezplačno delo kot na privilegij – kot nekaj, kar si lahko privoščijo samo tisti, ki imajo bogate starše ali prihranke. Jaz pa verjamem, da gre predvsem za priložnosti. Mnogo ljudi bi si ga lahko privoščilo, pa ga ne sprejmejo, ker ne vidijo vrednosti v tem, da si izpostavljen, da gradiš odnose, da se učiš. In če nekdo razmišlja drugače, to spoštujem. Ampak dejstvo je: strateško brezplačno delo ti lahko odpre vrata, ki bi sicer ostala zaprta.

Seveda nihče ne more delati zastonj v nedogled. Koliko časa si to lahko privoščiš, je odvisno od tvojih prihrankov, stranskih zaslužkov, stroškov življenja in družinskih obveznosti. A če si lahko privoščiš nekaj mesecev, se to lahko dolgoročno povrne z obrestmi. Še posebej zato, ker vse več znanj in spretnosti, ki jih podjetja danes iščejo in dobro plačajo, sploh ne zahteva univerzitetne izobrazbe. Šolski sistemi ne dohajajo dejanskih potreb trga. Veliko bolj pomembno je, da si ob pravih ljudeh in v pravem okolju, kjer lahko rasteš.

In tu pride ključno vprašanje: kaj bi bil ti pripravljen narediti, da prideš med sto najboljših v svoji panogi? Bi šel na neplačano prakso? Bi naredil projekt zastonj samo zato, da dobiš reference? Bi ponudil brezplačen posvet, ker veš, da ti lahko ravno ta vrata odprejo kariero?

To so odločitve, ki oblikujejo tvojo prihodnost. To so tisti trenutki, ko postaviš nogo med vrata, ki bi se sicer zaprla. In ko se enkrat odprejo, imaš priložnost, da vstopiš.

Mnogi pravijo, da moraš »poznati svojo vrednost« in da je tovrstno delo oblika izkoriščanja. Jaz tega ne vidim tako, saj

a) vam ni treba opravljati brezplačnega dela, saj ga lahko opravlja nekdo drug, če se tako odloči, in
b) v svoji karieri sem videl izjemno veliko ljudi, ki so tako dosegli velike uspehe na svojih področjih.

Ko jih vprašam, kako so začeli, mi povedo isto zgodbo: njihovi začetki so bili skromni. Delali so za nekoga, ki je bil takrat na vrhuncu na svojem področju dela. Izkoristili so vsako priložnost – neplačano prakso, simbolično plačan projekt, delali so celo brezplačne kreativne rešitve za znano blagovno znamko. Zakaj? Ker so razumeli, da je že samo ime naročnika v njihovem portfelju vredno več kot začetna plača.

Ni vse črno ali belo

Življenje ni binarno. Nič ni samo ničla ali enica, črno ali belo. In prav tu je problem.

V ameriški kulturi je povsem normalno, da se zadolžimo za 50.000 dolarjev za univerzitetno diplomo, ki pogosto ne prinese nobene vrednosti, nato pa mesece iščemo službo. Istočasno pa se skoraj demonizira ideja, da bi delal nekaj mesecev zastonj za Anno Wintour, ustvarjal vsebine za njen Instagram in si s tem odprl vrata v modno industrijo.

To je v resnici odličen primer smiselnega brezplačnega dela. A veliko ljudi se ob tem ustavi in reče: »Nikoli, nikoli, nikoli! Jaz pa že ne bom delal zastonj!« Ker mislijo, da ko govorim o brezplačnem delu, mislim »za vedno«. Ampak ne gre za to. Gre za strateško odločitev, da nekaj časa investiraš v delo, ki ti ne prinese denarja, ampak priložnost.

Ko se spomnim začetkov svojega podjetja Wine Library, prvih nekaj let, ko sem poskušal zgraditi prepoznavnost na lokalni ravni, sem šel dobesedno do strank na njihov dom. Če je nekdo kupil dobro steklenico vina, sem se ponudil, da pridem k njim domov, kjer pripravim vinski večer zanj in za njegovih 5 do 10 prijateljev iz soseske – in ja, vino sem prinesel jaz, brezplačno. Zakaj? Ker sem vedel, da bom na takem dogodku spoznal 6 ali 7 parov, ki so do takrat kupovali vino drugje. In če bi jim dal izkušnjo, ki jih navduši, bi naslednjič razmišljali o tem, da kupijo vino pri Wine Library. To je bila moja investicija v prihodnje stranke.

Ko sem ustanovil VaynerMedia, nisem imel denarja (ker si pri gradnji Wine Library nisem izplačeval visoke plače) – zato je bila prva lokacija podjetja konferenčna soba v pisarni Buddy Media. Mnoge stranke, ki smo jih sprva dobili, so nam plačevale zelo nizke honorarje. Več projektov smo opravili praktično brezplačno – 3, 4 ali 5 ur svojega časa sem preživel v konferenčni sobi, kjer sem za podjetja načrtoval strategije in ideje o tem, kako postaviti njihovo strategijo za družbena omrežja. To sem počel za nešteto podjetij. Poleg tega sem na lastne stroške letel na dogodke, kjer sem predaval o prihodnosti socialnih omrežij. Tako ne samo, da nisem bil plačan, ampak sem tudi trošil lasten denar. Ampak vedel sem, da bodo te izkušnje in ta izpostavljenost prinesle dolgoročne rezultate. In res so jih.

Tega še danes nisem opustil. Tudi zdaj se še vedno včasih odločim, da brezplačno predavam ali svetujem. Na primer, dan po prazniku dela sem brezplačno predaval skupini vodilnih direktorjev. Zakaj? Ker vem, da bo prava publika dolgoročno prinesla več kot katerikoli honorar.

Veliko ljudi na to gleda čisto preveč čustveno. Jaz sem v življenju plačal deset tisoče zaposlenih, tako da ni stvar v tem, da ne bi želel plačati ali da bi šparal na sebi.

Gre za to, da ustvariš pogovor o tem, kako lahko ljudje malo bolj strateško razumejo svojo lastno vrednost – in kako jo lahko monetizirajo na veliko pametnejši način.

Poglej primer: vsi občudujemo Beyonce, ker je namesto honorarja za koncert vzela delnice Uberja – ki so na koncu postale veliko bolj vredne, kot bi bil njen takratni nastop.

Poanta? Včasih je najboljša plača ta, ki je ne vidiš takoj na računu, ampak se pokaže čez čas – če znaš razmišljati strateško. Resnično verjamem, da je ta čisto preprost način razmišljanja “delo za denar” samo ideologija – preveč omejeno razmišljanje. Svet ni črno-bel. Poleg denarja obstaja še ogromno drugih stvari, ki jih lahko pridobiš: socialni kapital, prepoznavnost, nova znanja, priložnosti, ki ti lahko popolnoma spremenijo življenje.

Gre tudi za to, da si lahko na novo definiraš, kdo si in kaj znaš. Da dokažeš nekomu, da zmoreš. Da delaš teden dni samo zato, da spoznaš ljudi, ki lahko postanejo tvoji najboljši prijatelji, mentorji, poslovni partnerji – ali celo tvoj prihodnji zakonec. Ta miselnost “nikoli ne delaj zastonj” je preprosto zgrešena.

Ljudje so si storitve izmenjevali veliko prej, preden je sploh obstajal denar. Barantali so z znanjem, časom, energijo. Včasih je tisto, kar dobiš v zameno, veliko bolj dragoceno kot denar – samo treba je znati to videti in izkoristiti.

Delajte za vzornike

Zato vsem predlagam, da naj delajo za nekoga, ki ga občudujejo, ali za nekoga, ki je v samem vrhu v panogi, v kateri želijo pustiti pečat. Ne pravim “naj te Beyonce izkoristi” ali “naj te Janez, izvršni direktor, izkoristi”, vendar resnično verjamem, da bi iz Beyonce izvlekel več vrednosti, če bi zanjo delal zastonj, kot če bi sprejel službo pripravnika v glasbeni založbi in letno plačo 25.000 evrov.

Strateško brezplačno delo pomeni, da si dovolj samozavesten, da veš, zakaj to počneš. Veste, da želite delati v arhitekturni, glasbeni ali medijski industriji in da lahko prinesete nekaj dragocenega (na primer razumevanje in pripravo vsebin za TikTok), ter ponudite zastonj ustvarjanje vsebin na TikToku za vodilne arhitekte na svetu? Pri brezplačnem delu gre tudi za to, da se postavite v najboljši položaj za uspeh. Recimo, da želite delati v nogometu – in da ste ustvarjalec vsebin za Benjamina Šeška. Upate, da vam bo to v prihodnosti pripeljalo nove priložnosti v panogi. Če čez nekaj časa spoznate, da se stvari vendarle ne odvijajo tako, kot ste si zamislili – ne čutite, da bi dobili dovolj “v zameno”, ker se nič novega ne (na)učite, ne spoznavate novih ljudi, ki bi vam odprli vrata za naprej itd. Nič hudega. Dobra novica je, da imate vse v svojih rokah.

Če menite, da delo za Benjamina Šeška ne bo pripeljalo do priložnosti, na katero ste ciljali, imate možnost, da odidete. Imate tudi možnost, da vztrajate še en mesec, če menite, da se stvari lahko premaknejo na bolje. Vse je odvisno od vas. Vi imate nadzor nad tem, da sodite o svojem brezplačnem delu, tako kot imajo drugi pravico misliti, da sem jaz slab človek ali da je to slab nasvet. Razumem njihov pogled in jih spoštujem. A jaz nimam nič bolj prav kot oni. Na koncu se vsak posameznik, ki bere ta članek, sam odloči, kaj je zanj najboljše.

Demonizacija brezplačnega dela je sprejemljiva. Toda vem, da je prav ta pristop na tisoče ljudi uporabilo, da so postali uspešni. In to so zgolj ljudje, ki jih osebno poznam – kar pomeni, da jih je tam zunaj še veliko, veliko več.

Ljudje pravijo, da so tisti, ki lahko opravljajo brezplačno delo, privilegirani. Jaz pa pravim, da so v resnici privilegirani tisti, ki tega ne razumejo – ki sploh ne vidijo, koliko ljudi bi dalo vse, samo da bi dobili priložnost, da postavijo nogo v vrata in se dokažejo. Če nekdo želi to možnost in je pripravljen delati zastonj, zakaj mu tega ne bi omogočili?

avtor: Gary Vaynerchuk