5 USTVARJALNIH LEKCIJ, KI SEM SE JIH NAUČIL OD SOVRAŽNIKA

Že vse od otroštva v mojem življenju obstaja fant, ki ga ne prenesem. Nekega dne me je tako hudo pretepel, da sem jokal pred celim vrtcem. To se je nato ponovilo še večkrat. Ko sem zapustil vrtec, sem mislil, da svojega sovražnika ne bom več videl. Toda sreča mi je obrnila hrbet. Usoda je hotela, da sva pristala v isti srednji šoli. Še huje, bila sva celo sošolca, v istem razredu. Vojna se je nadaljevala.

Ne razumite me narobe – bil je oster in ustvarjalen, vendar sta bila njegov karakter in perspektiva polarni nasprotji mojih. Kadarkoli sva se srečala, je v zraku završalo, prebadala sva se s pogledi. Po koncu srednje šole je naposled le izginil iz mojega življenja.

Dokler ga nekega dne, mnogo let pozneje, nisem srečal na ulici.

Namesto da bi ga ignoriral, sem ga pozdravil in končala sva v kavarni. Od takrat ga še vedno občasno srečujem in se z njim pogovarjam. A vsakič posebej ga (še vedno) sovražim.

Torej?

Zakaj to počnem? Sem mar čudak, ki uživa v bolečini?

Kdo bi vedel. Razlog, zakaj se prisilim v soočenje z njim, je v tem, ker to srečanje s “sovražnikom” premika meje moje ustvarjalnosti.

Na nek čuden način mi to pomaga pisati boljše vsebine, narediti boljše izdelke in ustvariti boljše umetnine. Menim, da bi morali vsi, ki bi radi postali bolj ustvarjalni – torej prav vsi – biti pripravljeni na to, da stopimo iz cone svojega psihološkega udobja, da ne bomo nekega dne pristali na poti našega propada.

Moj »sovražnik« me za razliko od vseh drugih oseb, ki jih poznam, sili v to, da sem boljši, da širim svojo ustvarjalnost na najrazličnejše načine.

Katerih lekcij sem se torej naučil od sovražnika?

1. lekcija: Vsi imajo prav in vsi se motijo.

Včasih sem verjel, da obstajata pravi in napačen način, kako strežemo stvarem. Še danes opažam, da številni v blogosferi razmišljajo tako polarno, vsaj sodeč po temah in vsebini, ki se pogosto začne z naslovom »Edini način za …« ali »Zakaj morate …«.

Bla, bla, bla. Moj »sovražnik« počne veliko stvari drugače in se še vedno ponaša z neverjetnimi rezultati. Ima ogromno sledilcev, čeprav ne uporablja družbenih omrežij. Ustvaril je celovečerni film ter ga financiral z zbiranjem denarja podpornikov in to brez uporabe interneta. Še bi lahko našteval.

Ko pomislite, da ste našli pravi način, se spomnite, da nekje na tem planetu obstaja nekdo, ki bo naredil ravno nasprotno in s tem uspel. Tega si niti v sanjah ne morete zamisliti.

2. lekcija: Osredotočite se na svojo kompetenco.

Moj »sovražnik« počasi sprejema novosti, ni oboževalec novih tehnologij. Sam sem pravo nasprotje, takoj zgrabim nova orodja in trende. Kadar vidim kaj novega in sijočega, sem kot vrana. Novostim posvečam veliko časa.

In ko že hočem skočiti na zadnjo novotarijo, me sovražnik prime za ramo in vpraša: »Zakaj?« Name deluje kot streznitev. Pogosto se ujamem v mislih, kako zapravljam svoj čas z novostmi, namesto da bi ustvarjal s tem, kar poznam. Če postanete žrtev trendov, vas to lahko odpelje daleč stran od vaše osrednje kompetence – do točke, kjer ne želite biti. Do izgubljene situacije.

Ko svet okoli vas (z)drvi v novo smer, je bolje, da se za trenutek zadržite in se vprašate »Zakaj?« in »Čemu?« Mar res napredujete, ali le nespametno sledite množici?

3. lekcija: Prosite za klofuto.

Seveda ne dobesedno. Ko prosim za povratne informacije, mi prijatelji in družina vedno prikimavajo. To je dobronamerno, vendar neuporabno, saj ne prispeva k izboljšanju mojega dela. Moj »sovražnik« se s komentarji in pripombami nikoli ne zadrži. Ko mu pokažem svoje delo, udari z vso silo. Paf, klofuta.

Iz njegovega pljuvanja in bruhanja po mojem izdelku nato filtriram uporabne povratne informacije, pač tisto, kar mi vendarle pomaga. Celo zelo pomaga biti boljši.

Nekdo, ki ga ne zanimajo moja čustva in mu je vseeno, če me užali, vidi in izreče stvari, ki jih še nisem slišal. Na ta način dobim popolnoma novo perspektivo in izboljšam svoje bodoče delo.

Za povratne informacije prosite ljudi, ki jim ni mar za vas. Odgovori bodo brutalni, a iskreni, in, kar je najpomembneje, bolj koristni.

4. lekcija: Trditve utemeljite s podatki. Vedno.

Ko se prepiram s svojim »sovražnikom«, zelo pogosto izgubim. Takoj prepozna moje nakladanje in moje trditve, ki niso podprte z dejanskimi podatki, sesuje kot hišo iz kock.

Kot mnogi sem tudi jaz lahko lenih misli in na avtopilotu, pogosto ponavljam odlomke informacij in mnenj iz drugih objav v spletnih dnevnikih ali pa trače, ne da bi kadarkoli preveril, če informacije v njih sploh držijo.

Zato se vedno, ko podate pomembno izjavo, naj bo to v pogovoru, ali delu, vprašajte, ali lahko trditve podkrepite s konkretnim znanjem in dejstvi. Nekje v občinstvu se namreč nahaja »sovražnik«, ki bo od vas zahteval utemeljitev.

5. lekcija: Kar je dobro za vas, ni dobro za vas.

Ljudje smo bitja, ki iščejo udobje. Radi se obkrožimo s podobno mislečimi, s tistimi, ki so na isti valovni dolžini. Je to dobro? Ne, slabo je. Rezultat je enako razmišljanje, ki zavira inovacije. Če želite ubežati odmevajočim mislim, se morate obdati z idejami in ljudmi, s katerimi se ne strinjate.

Po navdihu s strani mojega »sovražnika« sem se srečal z ljudmi iz mladinske krščanske cerkve. Povabili so me celo na njihove tedenske prireditve. Ne maram vere, nikoli je nisem. Torej nisem imel niti enega razloga za obisk njihovega srečanja. A ker rad premikam meje svojih misli, sem vabilo vseeno sprejel.

Dogodek je bil … poštena izkušnja. Pravzaprav sem se ga nato še večkrat udeležil. Še vedno ne verjamem v Boga, vendar veliko bolje razumem vernike in sem mentalno močnejši. Kaj pa vi?

»Sovražnik« me nikoli ne povabi na rojstnodnevno zabavo. Nimam ga za prijatelja.

Vendar se z njim še vedno redno srečujem, saj me vsakič prisili v razmišljanje. Ustvarjalnost namreč ne izvira samo iz stvari, ki so vam všeč, temveč iz izkušenj, ki potiskajo vaše (psihološke) meje navzven.

Zdravilo je lahko grenko, a prav to je tisto, kar kreativni pacient potrebuje. Je napočil čas, da se soočite s svojim sovražnikom?

avtor: Mars Dorian