5 KLJUČNIH VEŠČIN ZA PREŽIVETJE V NOVEM SVETU

Živimo v času velikih in hitrih sprememb. Pri tem prepogosto pozabimo, da te spremembe ne vplivajo samo na naš način življenja, ampak tudi na naša delovna mesta in podjetja – in ponujajo drugačen odgovor na vprašanje, kaj bomo počeli čez 5, 10 ali 20 let.

Skrb vzbujajoči trendi

Nekateri trendi in napovedi vas morda navdajajo s skrbjo.  Univerza v Oxfordu je npr. opravila raziskavo, ki napoveduje, da bo do leta 2025 zaradi tehnološkega napredka izginilo 47 % delovnih mest in da bi se morale države pripravljati na to (pa se ne).

Strokovnjaki na področju podjetništva,  kot je npr. Daniel Priestley, ugotavljajo, da tehnološki napredek ne prinaša novih delovnih mest, temveč jih uničuje.

Mogoče najbolj trden pokazatelj, da gre trend v to smer (in da niso zgornje trditve zgolj pretirane halucinacije posameznikov), so prav razprave o temeljnem dohodku. Te jasno nakazujejo, da se počasi, a vztrajno ozavešča dejstvo, da bo v prihodnosti bistveno manj delovnih mest in da bo treba drugače zagotoviti preživetje dobršnega dela populacije, če se želimo izogniti hudim družbenim pretresom. Strokovnjaki z univerze Princeton pa napovedujejo, da se bo v naslednjih 25 letih kar 50 % delovnih mest nastalo med poklici, ki zahtevajo višje kvalifikacije in visoko raven veščin.

In tudi tisti, ki so bolj optimistični in pravijo, da se bo avtomatizacija odvijala počasneje, kot napovedujejo številne svetovalne družbe in univerze, hkrati tudi opozarjajo, da bi se danes morali tako odrasli kot otroci resno pripravljati na spremembe in graditi na veščinah, ki bodo ključne za uspeh v naslednjih desetletjih.

Veščine za preživetje v prihodnosti

In katere so te veščine, ki jih bomo sami potrebovali v prihodnosti in ki bi jih morali pospešeno razvijati pri svojih otrocih?

Te veščine so bistveno drugačne od tistih, ki smo jih potrebovali v preteklosti, je izpostavil Harvardski raziskovalec Tony Wagner. Intervjuval je 150 direktorjev in vodilnih kadrov velikih svetovnih gigantov (od Googla, do Amazona, Walmarta, Cisco-ja, ipd.) in je ugotovil, da v bistvu najbolj zanimivi delodajalci na svetu iščejo danes vsi iste veščine – ne glede na to, s čim se ukvarjajo.

Pri tem je bilo posebej zanimivo, da imajo te veščine bore malo skupnega s specifičnimi znanji, ki so potrebna za določeno delovno mesto. Še bolj pa je Tonyja presenetilo, da intervjuvanci niso omenjali tehničnih znanj, čeprav se vodili visoko-tehnološka podjetja, ki jim je uspelo prodreti na sam svetovni vrh prav s svojimi tehnološkimi inovacijami in tehnološko dovršenostjo.

Katere so torej tiste veščine, ki vam bodo najbolje služile v prihodnosti in kaj je potrebno danes pri otrocih izjemno močno razvijati?

1. veščina: kritično razmišljanje in sposobnost reševanja problemov

Velika podjetja, kot so npr. Dell, ugotavljajo, da so se z izpadom srednjega managementa spremenile stvari tudi nižje v hierarhični lestvici. Danes delodajalci potrebujejo ljudi, ki znajo kritično razmišljati na vseh stopnjah hierarhične lestvice – tudi v tovarni. Spremembe so danes tako hitre, da ni mogoče predpisati in dajati natančnih navodil sodelavcem, temveč morajo ti biti sami usposobljeni, da med opravljanjem dela tudi poiščejo rešitve za probleme,  s katerimi se soočajo.

Ni mogoče več predpisati, “kaj naj vsak počne”. Vsakdo – od čistilke do direktorja – mora kritično razmišljati o svojem delu in sam reševati težave, ko se pojavljajo. Služb, kjer lahko slediš navodilom kot pijanec plotu, preprosto ne bo več, ker jih bosta izpodrinili tehnologija in umetna inteligenca.

Vendar izzivi na področju kritičnega razmišljanja gredo še dlje. Danes se utapljamo v morju informacij. Preplavljajo nas z vseh strani, mobitel pa je ves čas naše okno v globalni svet. Vedno pogosteje moramo pri svojem delu biti sposobni ugotoviti, katere informacije so za nas relevantne in na osnovi le-teh spremeniti odločitve. Ključnega pomena postaja torej to, da znaš razbrati v toni informacij, katere so tiste, ki so zate pomembne in ki naj predstavljajo osnovo za tvoje odločitve. Oceniti moraš njihovo težo in verodostojnost.

Obdelavo podatkov v današnjem svetu v vedno večji meri prevzemajo računalniki. V morju podatkov (tabel, številk, grafov), ki jih ustvarijo, pa se pojavlja vedno večja potreba po ljudeh, ki razumejo in znajo interpretirati, kaj ti podatki pomenijo. Prav zato je ena izmed ključnih veščin, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti sposobnost, da analiziramo podatke in izluščimo iz njih pomen.

Zadnji vidik sposobnosti kritičnega razmišljanja pa se nanaša na vodenje. Uveljavlja se namreč besedna zveza vodenje na skupinski osnovi (team-based leadership): pri tem gre za sposobnost, da kot posameznik delaš z ljudmi, ki razmišljajo precej drugače od tebe in da ta različna mnenja zmoreš uporabiti pri sprejemanju odločitev.

2. veščina: sposobnost sodelovanja v mrežah in vodenje z vplivanjem

Tehnologija ustvarja vedno večje možnosti za sodelovanje ljudi, tudi na daljavo, in spodbuja ustvarjanje virtualnih timov. To pomeni, da vsakdo, ki vodi nek projekt, oddelek ali celo podjetje, je v položaju, da mora voditi široko mrežo ljudi, s katerimi nima fizičnih stikov.

Takšen način dela prinaša nove izzive. V prvi vrsti se pojavlja izziv, kako kot vodja vzpostaviti zaupanje pri ljudeh, s katerimi si v stiku samo virtualno, ki jih nikoli ne srečaš v pisarni ali v živo kje drugje.

In drugič, na daljavo je težje nadzirati in voditi s skladu s filozofijo korenčka in palice. Vedno bolj torej stopajo v ospredje veščine vplivanja na ljudi v nasprotju z veščinami neposrednega vodenja: težje nadziraš osebo, ki je nimaš pred seboj, zato pa moraš biti toliko bolj učinkovit in zverziran v vplivanju nanjo.

Podpredsednik enote Global Talent Management pri podjetju Dell Computers Mark Summers je dejal, da imajo mladi kadri neverjetno slabo razvite splošne veščine vodenja in sodelovanja, in da znajo zgolj usmerjati in ukazovati, ne pa vplivati. Kar seveda ni presenetljivo, če upoštevamo, da je večina otrok vključena v šolske sisteme, ki temeljijo na poslušnosti (učencev) bolj kot na prepričevanju, utemeljevanju in spodbujanju, ki jih zahteva nov način vodenja v poslovnem svetu.

Danes je ključ do uspešnega vodenja v vplivanju, ne avtoriteti. (Kenneth Blanchard)

Odrasli, ki delujemo v poslu, naj torej brusimo svoje vodenje z vplivanjem in vodenje brez avtoritete, za otroke pa je pomembno tudi to, da jih pripravimo za delovanje v mednarodnem (in pisanem) virtualnem okolju.

Na videz to počnemo tako, da jih učimo tujih jezikov. Velike svetovne multinacionalke pa vedno pogosteje ugotavljajo, da problem ni v “jezikovnem” razumevanju, temveč v “kulturnem” in da se tu pojavljajo nerazumevanja, komunikacijski šumi, nesoglasja in konflikti ter nenazadnje napake in zamude, ki podjetja stanejo zelo veliko denarja. Razvijati bi torej morali veščine empatije in medkulturnega razumevanja bistveno bolj kot znanje dodatnih besed v nekem tujem jeziku.

Da lahko uspešno komuniciramo, moramo ozavestiti, da ljudje različno dojemajo svet. In to spoznanje moramo uporabiti, da nas vodi pri komunikaciji. (Tony Robbins)

3. veščina: podjetnost

Podjetnost bo verjetno najbolj zaželena veščina v prihodnosti. In to ne zato, ker stremimo k temu, da bi vsi postali podjetniki, temveč tudi tisti, ki se bodo nekje zaposlili, bodo to veščino krvavo potrebovali. Vedno več podjetij namreč želi zaposlovati ljudi, ki se vodijo sami. Podjetni sodelavci najdejo kreativne rešitve za zelo težke in zelo zahtevne probleme. Označuje jih usmerjenost k ciljem in “grizejo”. Zaradi hitrih sprememb v okolju morajo biti pri svojem delu zelo prilagodljivi.

Sodelavci prihodnosti so torej točno takšni kot tisti, ki danes ustanavljajo start-up podjetja.

Nekatere države se pomembnosti podjetnosti še kako zavedajo. Kitajska je npr. poučevanje podjetništva vključila sistemsko v celotno visoko šolstvo in sprejela cel niz ukrepov, ki študente usmerjajo k večji podjetnosti.

4. veščina: učinkovita ustna in pisna komunikacija

V študiji Tonyja Wagnerja je veliko delodajalcev izpostavilo, da so veščine ustne in pisne komunikacije mladih kadrov daleč pod tem, kar pričakujejo, si želijo in kar potrebujejo. Ta trditev se zdi morda na prvi pogled smešna, saj so to kadri, ki naj bi se točno tega učili v šolskem sistemu, ki so ga obiskovali 10-15 let.

Delovanje v kakršnemkoli delovnem okolju danes zahteva izjemno dobre komunikacijske sposobnosti. Kot uslužbenec moraš komunicirati s svojimi sodelavci. Prav tako je pomembno, da komuniciraš z zunanjimi javnostmi – s strankami, dobavitelji in drugimi zunanjimi sodelavci. V podjetništvu je komunikacija še bolj pomembna, saj poleg vsega navedenega moraš sodelavce tudi uspešno voditi, sposobnosti komuniciranja s strankami pa so ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja.

Potrebno je pisati poročila, dopise, in pisati kratke beležke/opombe – in te različne zvrsti pisanja besedil je potrebno pisati  jasno in učinkovito. Potem so tu še marketinški materiali – besedila za spletno stran, oglasi, kakšne ponudbe, odgovori na reklamacije, ipd., pri katerih se kakovost pisanja nemudoma prevede v prodajo in – denar.

Pri pisanju besedil morajo ustvariti fokus, svoje misli pa morajo sporočiti jasno.  Če tega ne znajo, potem so predstavitve izdelkov in storitev v pisni in ustni obliki podobne zmedenemu razmišljanju, ne pa “jasnemu glasu”, ki je vreden zaupanja in od katerega bodo stranke kupile.

Če se navežemo na prejšnjo veščino vodenja z vplivanjem – tudi ta zahteva sposobnost, da ustvariš fokus, energijo in strast pri svojih sogovornikih, sodelavcih ali poslušalcih.

In ja, seveda, potrebno je obvladati tudi slovnico, ločila in črkovanje – vendar to še zdaleč ni dovolj. Učinkovita ustna in pisna komunikacija sta ključnega pomena za uspeh v poslovnem svetu.

5. veščina:  radovednost in domišljija

Ko govorimo o veščinah kritičnega razmišljanja, se malokdo zaveda, da je radovednost ključna sestavina le-teh. Omogoča nam namreč, da vzamemo neko stanje ali problem, ga razčlenimo na prafaktorje – in ga tako končno razumemo.

Zato danes ni več v ospredju človek, ki ima vse odgovore – kar nas v šoli vseskozi učijo, ko s takšnimi in drugačnimi testiranji iščemo “pravilne odgovore” in smo nagrajeni z visoko oceno; temveč človek, ki zna postavljati (dobra) vprašanja, ki je radoveden.

Postaviti nova vprašanja, poiskati nove možnosti, pogledati na stare probleme z novega zornega kota zahteva kreativno domišljijo in točno to označuje resničen napredek v znanosti. (Albert Einstein)

Tony Wagner je med  150 intervjuvanimi delodajalci vedno znova zasledil potrebo po osebah, ki znajo postavljati “dobra vprašanja”. Izziv je torej, kako uporabi svoje analitične sposobnosti izven danih okvirov, da lahko ustvarimo nove, kreativne rešitve za probleme, in oblikujemo izdelke in storitve, ki se razlikujejo od konkurenčnih.

Danes namreč ni dovolj, da podjetja ustvarjajo izdelke, ki so funkcionalni in imajo neko primerno ceno. Izdelki morajo biti tudi lepi, edinstveni in imeti neko sporočilo. Če se v času, ko imamo vsega preveč, sklicuješ samo na to, kar je logično, racionalno in funkcionalno, preprosto ni dovolj. Inženirji lahko npr. iščejo rešitve, kako naj neka zadeva deluje. Vendar če ta zadeva ni tudi privlačna za oko in ne pritegne duše, je nihče ne bo kupil. Ker je preveč drugih možnosti. Zato razvijanje domišljije in kreativnosti bo vedno bolj pomembno za zagotavljanje konkurenčne prednosti.

Premislite torej, kako dobri ste pri posamezni veščini. In tam, kjer imate občutek, da bi se lahko izboljšali, to sistematično počnite. Če pa imate otroke, kritično precenite, kako uspešno razvijajo vsako izmed njih. In če jih v šoli ne, jim pomagajte, da jih bodo razvili drugje. Za njihovo prihodnost bodo namreč ključnega pomena.

Morda lahko poskusite otroke izpostaviti večji jezikovni, etnični ali rasni raznolikosti. Da se srečajo tudi s kakšnim otrokom, ki prihaja iz druge kulture, govori druge jezike in ima drugačne navade – da okusijo raznolikost na lastni koži in urijo veščine sprejemanja različnosti pri skupni igri ali aktivnostih. Pri tem imejte v mislih, da bolj oddaljena kot je kultura drugih otrok (od naše), bolj bo vaš otrok prisiljen, da se sooči z drugimi vrednotami, načini dela, razmišljanja in pogledi na svet. In to bo neprecenljivo, ko bo starejši in bo moral delovati v zelo raznolikih timih.

Spodbujajte otroka, da razmišlja in da je podjeten. Med najbolj preprostimi ukrepi na tem področju je ta, da mu na njegova vprašanja ne ponujate vedno odgovorov. Raje ga vprašajte, kaj on meni o tem vprašanju, ter ga spodbujajte k utemeljitvi njegovega stališča. Ko ima neko težavo, mu ne ponudite rešitev na pladnju, temveč ga spodbudite, da razmisli, poišče in pretehta več različnih strategij delovanja.

Da bo razvil čim boljše sposobnosti vodenja z vplivanjem in sposobnost delovanja v timu, ga spodbujajte, da se priključi projektom, kjer ponavadi pod mentorstvom (nekoga) neka skupina otrok nekaj počne – primer tega je npr. sodelovanje v verižnem eksperimentu . Pri tem je v bistvu relativno nepomembno, kaj točno otroci počnejo – pomembno je, da morajo preživeti kar nekaj časa skupaj, da imajo nek cilj, morajo usklajevati poglede in mnenja, delovati skupinsko, reševati konflikte in probleme, delati pod časovnim pritiskom, itd.. Takšni projekti, ki se odvijajo tudi na šolah, predstavljajo verjetno za otroke bistveno višjo dodano vrednost v smislu pridobivanja nujnih življenjskih veščin kot sam pouk.

Avtor: Sara Brezigar