USPEH: ko je vse v redu, razmišljajte o tem, kaj vse gre lahko narobe

V človeški naravi je, da uspeh daje občutek udobja. Zmaga ustvarja zaupanje. Zaporedne zmage to zaupanje še povečajo in prispevajo k večjemu samozadovoljstvu. Ko pa se enkrat vodje in ekipe zadovoljijo z rezultati, ne uspejo temeljito načrtovati nepredvidenih razmer, saj imajo občutek, da težave sploh ne bodo nastopile. Ne vidijo možnosti za resne izzive in ovire.

Zaporedne zmage nas delajo nepremagljive. To pa lahko vodi v katastrofo.

Ko je družba Apple Inc., ki je dolga leta veljala za varno izbiro vlagateljev, objavila nižje četrtletne prihodke, je vrednost delnice podjetja strmo upadla. To je povzročilo panično prodajo in skoraj v hipu znižalo tržno vrednost podjetja za 75 milijard ameriških dolarjev. Seveda je to povzročilo preplah med drugimi vlagatelji in rezultat je bil kmalu viden – Apple je v nekaj tednih izgubil skoraj 429 milijard tržne vrednosti – v primerjavi z najvišjo vrednostjo v predhodnem letu, saj je bil oktobra 2018 proglašen za prvo ameriško podjetje, ki je doseglo tržno vrednost enega trilijona ameriških dolarjev, in je veljal za eno najbolj zanesljivih naložb, kjer si upada vrednosti delnice sploh ni bilo mogoče zamisliti.

Podobni šoki se dogajajo tudi v svetu športa. Univerzitetna ekipa Alabama Crimson Tide, ki zadnje desetletje velja za najbolj uspešno v tekmovanju ameriškega nogometa, je pred kratkim doživela hud poraz (44 : 16 je bil končni rezultat) proti ekipi Clemson Tigers. Čeprav je slednja veljala za jasnega outsiderja, je na tekmi dominirala v vseh prvinah igre.

Nick Saban, trener ekipe Alabama Crimson Tide, je tako zabeležil svoj najhujši poraz, odkar je leta 2007 prevzel njeno vodenje. Šokirani so bili tako ljubitelji tega športa kot poznavalci. Najbolj šokiran pa je bil trenerski štab z igralci Alabame na čelu. Že res, da so pričakovali težko tekmo, niso pa pričakovali popolnega razpada. In prav zato, ker ekipa ni imela scenarija za igro, ko se znajde v močno podrejenem položaju, nanj ni bila pripravljena.

Takšni primeri ponazarjajo, kako težko je načrtovati nepredvidene dogodke in se pripraviti na ovire, ko je vse v najlepšem redu – ko je pričakovana zmaga skoraj povsem zagotovljena.

Uspeh in bolezen zmage

Tovrstne izzive pozna tudi vojska. Le da so takrat v igri človeška življenja. V knjigi Dihotomije vodenja avtor Jocko v šestem poglavju, naslovljenem Agresivno, vendar ne nepremišljeno, piše o pojavu, ki ga vojaški zgodovinarji že dolgo poznajo kot “bolezen zmage”. Vodje in ekipe začno precenjevati svoje taktične sposobnosti in podcenjevati zmožnosti svojega sovražnika. Kadar se je veliko operacij zaključilo brez najslabšega možnega scenarija, začno predpostavljati, da se ta sploh ne bo (več) zgodil.

Ustreznega načrtovanja za nepredvidene dogodke je vse manj, miselna in fizična pripravljenost ekipe pa se zmanjšata, kar negativno vpliva na uspešnost ekipe. Voditelji morajo razumeti, da v resnici vsaka ponovitev uspeha dejansko poveča verjetnost, da se v prihodnje zgodi tudi najslabši scenarij.

Kot eden vodij skupine specialcev ekipe SEAL sem obiskal različna vadišča, kjer sem opazoval voditelje prvih linij, poveljnike enot in poveljnike vodov, ki so vodili svoje ekipe na usposabljanju. Usposabljanje je bilo zasnovano tako, da je bilo težko izzvati voditelje in jih pripraviti na ogromne izzive boja. Ob prihodu na mesto usposabljanja sem preveril poveljnike enot in vodov ter jih vprašal, kako poteka njihovo usposabljanje. Najslabši odgovor, ki sem ga prejel, se je glasil: “Obvladamo.” Ta odgovor mi je dal vedeti, da so preprosto zanikali težave, ali pa, da se še niso resnično preizkusili v boju. Tak odnos je ekipo postavljal pred neuspeh. Ko so se pojavili pomembni in nepričakovani izzivi, ekipa ni bila pripravljena za soočanje s temi izzivi.

Najboljši voditelji bi na vprašanje, kako poteka usposabljanje, odgovorili: “Nekatere stvari delamo dobro. Toda na tem moramo še vaditi.” Taki voditelji so pozitivni, vendar skromni. Sami sebi in ekipi ne bi dovolili, da bi postali preveč samozavestni in se niso zadovoljili z rezultati. Ko so se pojavile ovire, je bila ekipa veliko bolj pripravljena in posledično je bil njen uspeh veliko večji.

Ne gre le za slabo vedenje po lastni izbiri. Samozavest, ki jo povzročajo zaporedne zmage, je del človeške narave. Je nekaj, kar je v nas samih. Za vodjo, ki želi še naprej zmagovati, je bistveno, da se zaveda te težnje. Bolezen zmage je resnična težava. Takrat ko je vse v redu, je najtežje – vendar tudi najpomembnejše – narediti korak nazaj in analizirati, kje in kako se lahko stvari nenadoma zalomijo. Samo tako bodo lahko vodje in ekipe popolnoma pripravljene na izzive in ovire, ki se pojavljajo na poti, s katero želi podjetje ohraniti uspeh.

Avtor: Leif Babin