NOVA PRAVILA IGRE V GOSPODARSTVU

Pravila delovanja našega gospodarstva so se spremenila.

Ekonomija nas uči, da vrednost ali proizvodnja izhaja iz štirih proizvodnih dejavnikov – zemlje, dela, kapitala in podjetništva. Z napredkom tehnologije pa se razmerje teh štirih dejavnikov močno spreminja.

Fevdalizem

V dobi kmetijstva je bilo bogastvo v veliki meri odvisno od tega, koliko zemlje ste imeli. V gospodarstvu je bilo potrebne zelo malo usposobljene delovne sile. Uporabiti je bilo mogoče majhne količine kapitala in majhno število podjetnih ljudi je lahko sodelovalo v majhnih domačih obrteh. Prevladujoči gospodarski sistem je bil fevdalizem (sposobnost obrambe svoje zemlje) in bogastvo je večinoma osta(ja)lo znotraj družinske rodbine. Ekonomske mobilnosti skoraj ni bilo in bogastvo je bilo izredno neenakomerno porazdeljeno.

Industrijska revolucija in kapitalizem

Tehnološki preboji, kot so parni stroj, jeklo in proizvodna linija, so privedli v novo dobo – industrijsko dobo. Bogastvo ni bilo več odvisno od zemlje, temveč od tega, do koliko kapitala (denarja za nakup strojev in materialov za tovarno) ste imeli dostop, nato pa od tega, koliko usposobljene delovne sile ste imeli na voljo. Le majhno število podjetnih ljudi, ki so lahko ustanovili in vodili tovarne, je postalo zelo bogatih – reklo se jim je “industrialci”.

Kapital je omogočil dostop do proizvodnih sredstev, proizvodna sredstva pa so privabljala delovno silo. Kvalificirane delovne sile je primanjkovalo, zato je bil ustvarjen šolski sistem z namenom, da bi ustvaril več kvalificirane delovne sile. Kapital je ustvarjal vedno več inovacij in potrebne je bilo vedno več delovne sile, kar je botrovalo nastanku srednjega razreda.

Sočasno je potekala velika družbena in gospodarska razprava o tem, kateri proizvodni dejavnik je najpomembnejši. Socialisti so poskušali utemeljiti, da je delo najpomembnejši proizvodni dejavnik in da bi moralo prejeti večino ekonomskih koristi. Kapitalisti so trdili, da so denar, stroji in materiali (naj)pomembnejši ter da je motiv dobička bistven za napredek družbe. Navsezadnje je bil prevladujoči sistem kapitalizem, vendar se je zaradi tega bojevalo več vojn in razprava o njegovi primernosti se odvija že več kot 100 let.

Na vrhuncu industrijske dobe sta tako kapital kot delo delovala s polno močjo – vlagatelji so podpirali podjetja, ta podjetja pa so zaposlovala kvalificirane delavce. Nenadoma se je bogastvo začelo gibati veliko hitreje, ekonomska življenja ljudi so se spremenila in bogastvo je za nekaj časa postalo bolj enakomerno porazdeljeno. Med letoma 1950 in 2000 je bil srednji razred (relativno) najmočnejši – običajni delavci so si lahko privoščili stanovanja, potovanja, izobraževanje, avtomobile, tehnologijo in luksuz na ravni, ki ji v zgodovini še nismo bili priča. Nato je prišla nova tehnologija – in z njo digitalna revolucija. Sposobnost povezovanja ljudi in informacij s svetlobno hitrostjo, ne glede na to, kje so.

Digitalni svet

Digitalna tehnologija je zelo učinkovita in zahteva majhno število usposobljenih ljudi, ki delajo z relativno majhnimi količinami kapitala, da ustvarijo nekaj dragocenega za veliko število ljudi. Ekipa ducat digitalnih ustvarjalcev lahko zgradi nekaj, kar se sto milijonom ljudi zdi dragoceno.

Digitalni svet skorajda ne potrebuje zemlje, rabi zelo malo dela in relativno malo kapitala. Ključ do proizvodnje v digitalnem okolju je podjetništvo. Zaradi hitre in prebojne narave digitalne tehnologije so tisti, ki znajo opaziti priložnosti, pritegniti stranke, organizirati ekipe in razviti nove inovacije, gonilo gospodarstva. Prav zdaj smo priča razpadu starega gospodarskega sistema z dvema velikima posledicama – zmanjševanjem vrednosti usposobljene delovne sile in kapitala.

“Okvare“ gospodarstva

V zadnjem času pogosto slišimo izjave, da je “kapitalizem pokvarjen”, in to do neke mere drži. Kapital je bil najpomembnejši dejavnik v industrijski dobi, kjer sta bila ustvarjanje in distribucija nečesa vrednega zelo (zelo) draga. To pa ne drži več in zato je kapital zamrznjen – veliko ga je, a nima kam iti. Kapital se je nekoč hitro premikal iz rok bogatih in bank v roke vsakogar, ki ga je produktivno uporabljal. Zdaj je manj uporaben – bogataši so ga preprosto shranili v hišah, delnicah in obveznicah, kar je ustvarilo ogromen kapitalski mehurček. Celo Warren Buffet ne ve, kaj bi s 180 milijardami dolarjev gotovine, na kateri sedi!

Mnogi ljudje so opazili tudi, da je “pokvarjeno” izobraževanje. Funkcija izobraževanja je proizvodnja delovne sile in večina izobraževalnih sistemov ni sposobna zanesljivo usposobiti ljudi, da bi zlahka dobili dobro plačano službo. Vrednost kvalificirane delovne sile posledično dramatično pada. Včasih je veljalo, da je vsaka univerzitetna diploma prinesla dobro službo. Lahko si študiral zgodovino ali geografijo in končal z dobro plačano službo v marketinški agenciji. Zdaj pa mnogi ljudje odkrivajo, da ne morejo dobiti niti službe, povezane s predmeti, ki so jih študirali. Digitalno gospodarstvo potrebuje nizkokvalificirano delovno silo za fizična dela, vendar ne potrebuje toliko ljudi, ki bi bili odločevalci, ustvarjalci, inženirji, oblikovalci, kvalificirani delavci, menedžerji ali vodilni delavci.

Vidimo, da dohodki generalnih direktorjev in podjetnikov naraščajo. Če ste izjemno dobri v odločanju, gradnji odnosov, razporejanju kapitala ali inovacijah, lahko zaslužite 20- do 2000-krat več kot znaša dohodek običajnih delavcev. Toda težko je biti izjemen na teh področjih, ko večina odločevalcev ni veliko boljših od računalniškega sistema.

Podjetniška revolucija

Gospodarsko nihalo je zanihalo v smer podjetništva. Podjetništvo je tisto, ki zdaj postavlja pravila igre. Poiščite priložnosti, ustvarite izdelke, vključite talente, dosegajte prodajo, poiščite način za rast in izstopanje na trgu. To je nabor spretnosti, ki je danes finančno najbolje nagrajen.

Tisti, ki se identificirajo kot delavci, imajo težave, tisti, ki sprejemajo podjetništvo, pa uspevajo. Razlika je enaka kot med povpraševanjem in ponudbo – podjetniki ugotavljajo povpraševanje po nečem, medtem ko delavci ugotavljajo, kako to zagotoviti. Podjetnik (po)išče tržno priložnost, delavec pa jo izpolni.

V prihodnjih letih se bo ta vrzel še povečala in večina ljudi ne bo vedela, zakaj. Videli bomo, kako se kapital kopiči v tradicionalnih sredstvih in ustvarja neskončne mehurčke. Kjerkoli lahko “parkirate denar”, bo to še naprej močno precenjeno. Vrednost dela bo še naprej padala in milijoni ljudi bodo razočarani, nemirni in bodo zahtevali prerazporeditev bogastva brez menjave vrednosti.

Uspevati boste videli kmete in podjetnike. Zemlja je še vedno bistvenega pomena za vse, kmetje pa so v bistvu podjetniki, ki izkoriščajo ogromne količine avtomatizacije (vključno s tlemi!). Digitalni podjetniki bodo lahko živeli zunaj propadajočega sistema, saj ne bodo potrebovali veliko kapitala ali dela, lahko bodo živeli in ustvarjali od koder koli.

Zdaj je torej čas, da postanete del podjetniške revolucije. In se postavite na pravo stran ter sprejmete nova pravila igre.

avtor: Daniel Priestley