USPEH PRIDE K TISTIM, KI SI DRZNEJO VPRAŠATI (IN TVEGATI)

Večina ljudi si želi uspeha. Želijo ustvariti nekaj velikega, nekaj pomembnega. A med tistimi, ki o tem samo sanjajo, in tistimi, ki to res naredijo, obstaja ena ključna razlika:

Ti drugi si upajo vprašati.

Steve Jobs je to pokazal že pri dvanajstih letih. Kot radovedni najstnik je želel sestaviti frekvenčni števec – elektronsko napravo, ki ni ravno nekaj, kar bi si izposodil pri sosedu. Kaj je naredil? Vzel je telefonski imenik, poiskal številko Billa Hewletta (da, tistega iz Hewlett-Packarda) in ga poklical.

Povedal mu je, da je star 12 let, da je navdušen nad elektroniko in da potrebuje nekaj rezervnih delov. Hewlett se je nasmejal – in mu jih poslal. A to še ni vse. Povabil ga je, da poleti pride delat v HP – na montažo frekvenčnih števcev.

Zakaj je ta zgodba pomembna?

Zato ker nam pokaže dve resnici, ki ju v poslovnem svetu prepogosto ignoriramo:

1. Večina ljudi noče priznati, da potrebuje pomoč.
2. Večina ljudi ne upa prositi zanjo.

Jobs pa je naredil prav to – vprašal je. Ni čakal, da mu priložnost pade v naročje. Ni ga bilo sram. Ni ga bilo strah. In to je tisto, kar ločuje sanjače od ustvarjalcev.

Kaj se lahko iz tega naučimo?

1. Vprašaj – in presenečen boš, koliko ljudi je pripravljenih pomagati

Ljudje pogosto mislijo, da uspešni posamezniki ne bodo imeli časa zanje. A resnica je drugačna. Veliko uspešnih ljudi z veseljem pomaga – če vidi, da si nekdo res prizadeva, je iskreno radoveden ali strasten glede svojega cilja. Največja ovira ni zavrnitev. Največja ovira je to, da nikoli ne vprašamo.

2. Tvegaj – neuspeh je del igre

Če se izogibaš tveganju in neuspehu, si že izgubil. Uspešni ljudje vedo, da bodo na poti do cilja včasih padli. A ključno je, da vstanejo in gredo naprej. Neuspeh ni konec. Je učna ura. Isto misel, vendar nekoliko drugače, je ubesedil tudi znameniti Winston Churchill:

Uspeh je zmožnost, da greš od neuspeha do neuspeha, ne da bi izgubil zagona.

3. Začni, še preden si 100 % pripravljen

Jobs ni čakal, da bi imel popolno znanje ali samozavest. Poklical je – pri 12-ih. Začel je, ko je bil še začetnik. Uspeh ni rezultat pripravljenosti. Je rezultat akcije.

4. Zgradite si svojo mrežo – ena prošnja lahko spremeni vse

En telefonski klic je Jobsu odprl vrata v svet tehnologije. Podobno velja danes. En pogovor, eno e-poštno sporočilo, en pogumen trenutek – in lahko se zgodi preboj.

Ne podcenjuj moči enega iskrenega vprašanja.

Še en podoben primer: Richard Branson

Tudi Richard Branson se je zgodaj naučil, da priložnosti pridejo k tistim, ki ukrepajo.

Ko je bil še najstnik in je izdajal svojo prvo revijo Student, je samoiniciativno klical direktorje velikih podjetij, da bi jim prodal oglasni prostor – čeprav ni imel izkušenj, kapitala ali zaledja. Bil je pogumen, neposreden – in presenetljivo uspešen. Podjetniki so ga spoštovali zaradi njegove drznosti in iskrene energije.

A še bolje izostri pomen usmerjenosti v akcijo zgodba o tem, kako je nastala letalska družba Virgin Atlantic.

Branson je bil na Karibih, kjer so odpovedali let. Namesto da bi čakal na nadomestni let ali drugo rešitev in se pritoževal, je najel zasebno letalo. Da bi pokril stroške, je na tablo zapisal:

“Virgin Airlines – 39 $ do Miamija.”

In v nekaj minutah je napolnil letalo s sopotniki. To je bil začetek povsem novega posla.

Zakaj je ta zgodba pomembna?

Ker je Branson naredil isto kot Jobs: ni čakal – ukrepal je.

Vprašal je, poklical je, tvegano poskusil. In zadel.

Zaključek

Če si danes postavite samo eno nalogo, naj bo to ta:

Vprašajte za nekaj, kar si želite. Nekaj, kar vas je morda že dolgo sram vprašati.

Morda boste presenečeni nad tem, koliko ljudi je pripravljeno pomagati – če jih le vprašate. In ne pozabite: med tistimi, ki sanjajo, in tistimi, ki ustvarjajo, je ena ključna razlika:

Eni čakajo. Drugi vprašajo.

Avtor: Sara Brezigar