POŽIVITE SVOJA PREDAVANJA S ČAROBNOSTJO PRIPOVEDOVANJA ZGODB

Poznate trenutek, ki se ga vsi predavatelji bojijo? Trenutek, ko zagledate steklene poglede udeležencev predavanja in se sprašujete: “Ali res razumejo? Kako jim lahko naredim vsebino bolj zanimivo in relevantno?”

Predavatelji največkrat poskušamo poživiti svoj nastop z več energije ali odmorom – včasih pa preprosto odpredavamo vsebino in upamo na najboljše. Vendar to ne spremeni veliko.

Predavanja so popolna priložnost za prikaz čarobne moči pripovedovanja zgodb. Tudi če se vam ne zdi, da ste naravni pripovedovalec zgodb, lahko to veščino razvijete in uporabite, da bodo vaša predavanja, treningi in usposabljanja boljši, prepričljivejši in bolj relevantni za udeležence. Dobra novica je že ta, da vam ni treba prav veliko iskati, da bi našli odlične zgodbe. Poglejmo, kako in zakaj bi pripovedovanje zgodb pomagalo v trenutkih, ko menite, da udeleženci ne sledijo več predavanju.

Nasveti v nadaljevanju niso namenjeni le učiteljem in profesorjem, temveč vsem, ki delajo z ljudmi – znotraj ali zunaj podjetja. Izkoristite jih lahko za izboljšanje sestankov, internih predstavitev, predstavitev pri strankah. Vsi se prej ali slej znajdemo v situaciji, ko moramo stranke kaj naučiti, sodelavce o nečem izobraziti, nekaj predstaviti in takrat potrebujemo te predavateljske sposobnosti … sposobnosti pripovedovanja zgodb.

Čemu pripovedovanje zgodb?

Ljudje smo navajeni pripovedovanja zgodb. Zgodbe so način, kako razumemo svet. Spomnite se svojih srednješolskih ali celo fakultetnih predavanj. Česa se spomnite? Seveda ste s formulami in prakso pridobili veliko znanja, vendar so koncepti, ki si jih zapomnite, najverjetneje prišli v obliki zgodbe ali ilustracije.

Zgodbe so lepljive. Zgodbe se nas dotaknejo, pogosto nas postavijo v isti čoln. Zgodbe imamo radi, ker jih živimo. So del našega vsakdanjega življenja.

Študija, navedena v knjigi Influencer: The New Science for Leading Change ponazarja moč zgodb. Dr. Ray Price in Joanne Martin sta izvedla študijo s tremi skupinami podiplomskih študentov. Vsako skupino sta prosila, naj si na predavanju zapomni pomembne informacije. Prva skupina je podatke prejela ustno. Druga skupina je dobila informacije ustno, vendar so ji za ponazoritev pokazali tudi tabele in grafe. Tretja skupina je informacije prejela v obliki zgodbe.

Raziskovalci so nato preverili, kako natančno so si študentje zapomnili prejete informacije. Med tem, koliko in kako natančno sta si prvi dve skupini zapomnili informacije, ni bilo statistično pomenljive razlike. Toda skupina, ki je informacije prejela v obliki zgodbe, si je zapomnila znatno več informacij in si jih je zapomnila natančneje. Še bolj presenetljivo pa je bilo, da je skupina, ki je poslušala zgodbo, ocenila, da so informacije bolj verodostojne kot pri drugih dveh skupinah.

Lahko bi nadaljeval z naštevanjem raziskav, ki podpirajo moč pripovedovanja zgodb, toda najboljši podatki so vaši lastni. Izkusili ste, kako vas zgodbe pritegnejo. In vaše zgodbe lahko to storijo tudi za občinstvo, ki obišče vaša predavanja.

Najboljše zgodbe so lastne zgodbe

Ugotovili smo, da zgodbe delujejo na občinstvo. Toda, kaj pa če nimate nobene dobre zgodbe? Ne morete si kar tako, iz nič, izmisliti stvari, kajne? No, lahko bi to storili, vendarle izmišljevanje zgodb ni priporočljivo. Vaše najboljše zgodbe so pristne, resnične izkušnje.

Pogosto slišim ljudi reči: “Toda moje življenje je dolgočasno. Nimam nobene dobre zgodbe.” Če menite enako, potem preprosto zgodb ne iščete dovolj pozorno.

V pomoč pri iskanju zgodb sem pripravil tri nasvete:

1. nasvet: Poiščite čustvene reakcije.

Ko imate izkušnjo, ki izzove kakršnokoli čustveno reakcijo, se iz te izkušnje verjetno lahko naučite kakšne lekcije. Čustva so vedno primeren temelj dobre zgodbe.

2. nasvet: Živite svoje veščine in bodite pozorni.

Potrebujete dobro zgodbo za opis svoje karierne poti? Izprašajte se, kaj ste doživeli in se naučili. Svoje ugotovitve zapišite, skupaj z dejstvi/zgodbo/vprašanji. Mar želite občinstvu ponazoriti, kako prepoznati težave na posameznem področju? Preizkusite svoje metode in spremljajte rezultate.

Ko iščete primere dobrih zgodb, vam jih vesolje pogosto pošlje samo od sebe …

3. nasvet: Povprašajte naokoli.

Če se res ne morete spomniti lastne pomenljive izkušnje, vprašajte druge. Za začetek si lahko izposodite zgodbe prijateljev in znancev, vsaj dokler ne najdete svojih. Le poskrbite, da boste ustrezno navedli avtorja (npr. “moj prijatelj …” ali “stanovski kolega mi je zaupal …”).

Pripovedovanje zgodb je veščina

Drug pogost izgovor, ki ga slišim glede pripovedovanja zgodb, je: “Toda jaz nisem naravni pripovedovalec zgodb. To ni veščina, ki bi jo posedoval.”

Pomislite na veščino, v kateri ste trenutno dobri. Šport. Glasba. Branje. Skrb za podrobnosti. Verjetno niste bili vedno dobri v tem. Kako ste razvili to veščino? Z vajo. In ta vaja se je verjetno začela z nekaj navodili nekoga, ki je veščino že poznal.

Pripovedovanje zgodb je veščina, zato jo lahko razvijete na enak način, kot razvijate druge veščine. Naučite se osnov, poiščite smernice, vadite in se izboljšujte. Tako kot pri drugih veščinah tudi tukaj sprva ne boste popolni. Toda bolj kot boste vadili, boljši boste postali.

Ni vam treba biti naravni pripovedovalec zgodb, da bi uživali v moči pripovedovanja zgodb. Potrebujete le pripravljenost deliti svoje edinstvene izkušnje kot pripovedi, s katerimi se lahko poistovetite, in ki bodo imele vpliv na občinstvo.

Ko energija na predavanju upade ali se udeleženci ne povežejo z vsebino, izkoristite moč pripovedovanja zgodb, da v svoja predavanja in delavnice vnesete čarobnost.

Pripovedujte svoje zgodbe. V tem je ves čar.

avtor: Mark Carpenter