Intervju z Lučkom Žgankom, LUCI d.o.o. (Lucifer čokolada)
Preberite si intervju, kjer nam je Lučko zaupal svoje začetke, ki segajo v leto 2007. Njegova ljubezen in strast do čokolade, ki se je začela v domači kuhinji, se je razširila med ljudi, in tako je Lucifer čokolada postala tako osebno kot poslovno darilo za znance in poslovne partnerje.
Danes podjetje sestavlja ekipa 22 zaposlenih, ki ima v letni dobavi 60 ton čokolade. Vse praline Lucifer so ročno izdelane, oblikovane s spretnostjo in z občutkom, kar se izraža v originalnosti oblik in okusov.
Luciferjeve čokolade razveseljujejo sladokusce v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, Kitajskem in na Japonskem.
Za začetek bi mi morda povedali, kako ste sploh pristali v tem poslu? Zakaj ravno čokolada?
Po izobrazbi sem strojni inženir. Delal sem v Gorenju in v projektivnem biroju, kjer sem projektiral centralne kurjave. Po končanem študiju pa sem predaval strojne predmete na Srednji tehnični šoli v Velenju. Ker sem se veliko ukvarjal s fotografiranjem, sem potem leta 1979 odprl AV studio d.o.o. To je reklamna agencija, ki sem jo vodil 40 let. Imel sem zaposlenih približno 65 ljudi, in še vedno jih je toliko. Kasneje sem podjetje prepustil sestri, ker sem imel dovolj marketinga.
Želel sem delati nekaj čisto drugega.
V knjigarni sem slučajno naletel na knjigo o čokoladi avtorja Andreja Goljata, katerega recept sem poskusil doma. Ker mi z ustvarjanjem ni šlo najbolje, sem šel iskat dodatne informacije še na splet. In tako zdaj berem in gledam že 12 let samo še to.
Vse se je začelo v domači kuhinji, kjer sem izdelal prve cukre in jih začel deliti svojim prijateljem. In resnično sem jih veliko razdelil. Opazil sem, da bi ljudje to tudi kupili in tako sem se začel malo bolj resno ukvarjati s tem.
V marketingu sem imel veliko vez in poznanstev. Nekega dne je k meni po naključju prišla šefica marketinga iz Cetisa. Predlagal sem ji, da bi lahko kupila nekaj škatel pralin za novo leto za njihove stranke in poslovne partnerje. Odgovorila mi je, da se mora pogovoriti še z direktorjem. Skratka, ko je prišla nazaj v Celje, me je poklicala in mi rekla, da bi jih res nekaj vzeli. Naročila je 1.000 škatel. Mene je skoraj kap zadela, ko sem slišal količino naročila. Nisem si mislil, da bo to tisoč škatel! To je potem bila cela panika.
Imel sem hišo polno čokolade…
Takrat ste delali še doma v kuhinji?
Da, res je. Moral sem odpreti popoldanski s.p., da sem sploh lahko začel delati. Spomnim se tudi klica, ko me je poklicala ena gospa in rekla: “Pozdravljeni, sem sekretarka od Drnovška in sem slišala, da delate bombone. Ali bi jih lahko še za nas nekaj naredili?” Kasneje je prišla še Magdalena Tovornik, ona je bila veleposlanica v Parizu, in začel sem še zanje delati. To so bile moje prve stranke, tako sem v tem obdobju kupil tudi prve naprave za izdelovanje.
Danes imam 22 zaposlenih, ki delajo čokolado. Doma imam razvojni laboratoriji, kjer pa razvijam recepte. V dobavi imamo pribl. od 50 do 60 ton čokolade letno.
Ali ste takrat že imeli svojo slaščičarno, trgovinico?
Ne, jaz sem takrat še imel AV studio in k meni so hodili direktorji, vodje, marketingarji, itd.
Na začetku sem to delal v kuhinji, potem sem si pa spodaj v hiši uredil eno sobo, kjer sem “pesnil” v sobotnih zimskih večerih. Tako je to nastalo.
Dobavitelji, ki mi zdaj dobavljajo čokolado, so največje belgijske tovarne – Callebaut in pa Belcolade. Očitno sem se jim zdel perspektiven, ker so me začeli pošiljati na razne tečaje. Obiskal sem njihove tečaje v Španiji, Angliji, Belgiji, Poljski, itd. Potem to počasi pride človeku v kri in začne delati bolje.
Verjetno ste morali poslovni model spremeniti, upoštevajoč količino izdelkov, ki jih imate danes?
Imamo vse živo. Pri količini čokolade, ki jo kupimo, in pri toliko zaposlenih, se ne moreš več iti unikatnih zadev – vsaj ne v tem smislu. Naše praline so po vsej verjetnosti čisto enake kot francoske. Če imaš prodajalno v določenem delu Pariza, potem lahko prodajaš po ceni 120 ali 150 EUR/kg, da imaš dobiček. V tistih čokoladnicah dela 4-5 ljudi.
Pri nas se ljudje sploh ne zavedajo, kaj je dobra pralina. Zanje je vrhunec Bajadera in še vedno imajo najraje lešnike. Ljudje tudi niso pripravljeni za res dober proizvod toliko plačati, da se ti lahko s tem pokriješ. Zato smo šli na masovko, čeprav so naše praline še vedno ročno narejene. Veliko delamo tudi drugih stvari, kot na primer granole, kjer jih naredimo nekaj 100.000 na leto.
Delamo tudi ogromno čokoladnih tablic, ker s samimi pralinami bi težko preživeli.
Ste uspešen podjetnik. Že prej ste uspešno razvili podjetje AV studio, zdaj razvijate čokolado Lucifer. Kaj je ključ vašega uspeha?
Ključ mojega uspeha je, da je vedno treba delati in predvsem te mora veseliti tisto, kar delaš. Če ne delaš z veseljem, potem je boljše, da se te zgodbe sploh ne greš.
In realen moraš biti v pričakovanjih.
Jaz vidim veliko ljudi, ki bi radi začeli delati čokolado, ampak nimajo pravilnega izračuna v ozadju. Oni na primer računajo, da 1 kg čokolade pride pribl. 6 EUR. 10 dag prodaja Lucifer po 3,5 EUR. Torej pride 35 EUR/kg + 6 EUR material.
Ne vidijo pa vseh ostalih stroškov, da moraš dati polovico trgovcu, da moraš kupiti material, da moraš narediti embalažo in da na koncu res zelo malo ostane. Tako se zaletijo, začnejo delati in na koncu propadejo.
Ne vidijo, da moraš resnično na tone delati. Moraš imeti točko preloma, moraš poznati mejo. Mi jo imamo na način, na katerega delamo, pri 50 tonah.
Meni je bilo relativno lahko, ker sem imel še AV studio, ki je zelo dobro posloval, tako da sem si lahko iz tega kupoval “igračke” in naprave. Predvsem me je pa to zelo zanimalo in to delam zelo sistematično, nič ne prepuščam naključju.
Katera je bila najbolj učinkovita marketinška akcija, ki ste jo naredili za povečanje prodaje?
Moram priznati, da se z marketingom nič kaj veliko ne ukvarjamo, čeprav sem prej bil v marketinškem podjetju. Imamo spletno stran, Facebook in Instagram. Večinoma gre vse od ust do ust.
V svoji strukturi pokrivamo med 50 in 60 % predvsem poslovna in personalizirana darila. Ko nekdo kupi bombonjero in jo podari nekomu za novo leto. Ta oseba vidi, da zadaj piše Lucifer in nas pokliče. Na takšen način se je posel začel širiti.
Prodajamo v Hoferju, Sparu in v Mercatorju. Moram pa priznati, da so v Hoferju veliko bolj dojemljivi do slovenskih proizvajalcev kot ostali trgovci.
Kako vam uspeva organsko rasti, če ste odvisni samo od marketinga od ust do ust?
Poznam ogromno ljudi. Morate vedeti, da sem na začetku razdelil na tone bombonov zastonj. Vedno pravim, da če imaš zaprte roke, potem ti nobeden ne more nič vzeti, ampak ti tudi ne more nič dati. To je bila moja najboljša promocija, ki sem jo lahko naredil.
Spremljam konkurenco, trende. Pri čokoladi moraš imeti ideje in veliko se sam spomnim. Samoumevno je, da je čokolada dobra, ampak moraš jo še prodati. Pomembno vlogo igra embalaža. Ko greste v trgovino in želite kupiti na primer vino, boste vzeli najlepšo steklenico. V trgovini ne moreš poskusiti izdelka, ne moreš se odločati na podlagi okusa. Zato se odločaš na podlagi embalaže, ki pa tukaj igra pomembno vlogo.
Mislim, da so minili časi rokovnikov ter pisal za novoletna darila. Čokolado, če nič drugega, pa neseš domov in jo doma odpreš, jo vsi jéjo.
Prebrala sem, da svojo čokolado prodajate tudi na Japonskem …
Prvi Japonec, ki je bil tukaj, mi je najprej poslal elektronsko sporočilo. Napisal je, da je opazil, da delamo čokolado in bi nas želel obiskati. Najprej sem pomislil, da se nekdo šali z mano. Nato dobim obvestilo, da bi prišel v sredo, ob 15.07 v Velenje z vlakom, in če ga lahko počakamo na postaji. Ni želel, da ga pridemo iskat na Brnik. In res, ob 15.07 je bil tam. Razkazal sem mu, kaj in kako delamo. Ko je še pokusil našo čokolado, je bil posel hitro dogovorjen. Trudimo se, da bi šli čim bolj ven, ker je Slovenija enostavno premajhna.
Trenutno smo prisotni v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Japonskem in na Hrvaškem.
V Italiji vas je mogoče zaslediti celo v najboljših slaščičarnah v Benetkah. Kako vam je to uspelo?
Delam pod njihovo blagovno znamko, ampak ponekod piše tudi Lucifer. Zdaj je tega manj zaradi covida. Začelo se je tako, da sem kontaktiral svojega zastopnika v Italiji, ki me je povezal z lastnikom, ki ima 3 hotele Rosa Salva ter slaščičarne. Všeč mu je bila čokolada, ročno so narejene in tako se je začela poslovna pot.
Kateri je bil najboljši poslovni nasvet, ki ste ga prejeli?
Ne spomnim se, da bi dobil kakšen nasvet od koga. Pomembno je, da pošteno delaš.
Denar je potrdilo za opravljeno delo.
Dobro pri čokoladi je to, da je končni izdelek. In če je strankam všeč, potem se lahko že naslednji dan vrnejo. Všeč mi je, da tisto, kar naredimo, naredimo sami. S tem lahko tudi kontroliraš kakovost in jo zagovarjaš.
Najboljša knjiga, ki ste jo prebrali in vam je ključno pomagala v poslu?
Imam vse strokovne knjige na temo čokolade, ki obstajajo na svetu. V stiku sem tudi s šefi, kjer sem bil na tečajih, s tovarnami čokolad … Veliko imam tudi znancev, ki delajo čokolade in si potem izmenjujemo informacije.
Ni težko narediti bombona, če veš, zakaj se gre. Težava je v življenjski dobi, ki je pri bombonih 3 mesece, tukaj nastopi znanost.
Glejte, čokolada je čisto preprosta in jaz vas lahko v eni uri naučim, kako se kristalizira, da doma izdelujete figurice. Če pa želite to prodajati, potem morate gledati na rok trajanja, ustrezno zapakirati, oblikovati in narediti blagovno znamko. To je pa čisto nekaj drugega.
Kakšen nasvet bi dali nekomu, ki začenja podjetniško pot?
Kar se boš odločil, te mora veseliti in zanimati. Moraš biti pogumen in imeti moraš dobro idejo.
Jaz sem vpet v čokolado 24 ur. V hiši imam naprave in tudi ponoči delam, če je treba. Nič ne pride samo od sebe.
Se mi zdi, da se je v zadnjih časih to razvrednotilo, da vsi samo gledajo, kako bi najhitreje prišli do denarja. Ampak mislim, da tukaj ni dolgoročnosti. Lahko se tudi motim…
Katere trende/spremembe opažate, ki bodo po vašem mnenju ključno vplivale na poslovanje v naslednjem desetletju?
Mislim, da ti današnje šole kaj veliko ne pomagajo. Tehnologija in vse skupaj se tako hitro spreminja – razen kakšne eksaktne znanosti ali medicina.
Katera znanja bi torej po vašem mnenju morali podjetniki danes najbolj agresivno pridobivati za uspeh v prihodnosti?
Več kot očitno na področju marketinga.
Ponudba je ogromna. Meni je mogoče uspelo, ker sem bil drugi ali pa tretji, ki sem začel izdelovati čokolado.
Če se pa zdaj želiš s čim ukvarjati, moraš obvladati marketing, da lahko potem to prodaš. Verjetno nobenih stvari ni tako težko narediti, je pa problem prodati.
Komentarji
// The comment Query $comments_query = new WP_Comment_Query(); $comments = $comments_query->query( $args ); // Comment Loop if ( $comments ) { foreach ( $comments as $index => $comment ) { if($index == 3) break; if ( empty( $comment->comment_author ) ) { $user = ! empty( $comment->user_id ) ? get_userdata( $comment->user_id ) : false; if ( $user ) { $author = $user->display_name; } else { $author = __( 'Anonymous' ); } } else { $author = $comment->comment_author; } echo '' . $author . '
' . '' . $comment->comment_content . '