Nekoč, v davnih časih, so imeli ljudje zaposlitev. Za nedoločen čas. V svojem življenju so zamenjali nekaj služb, svojo kariero so večkrat gradili znotraj ene organizacije. Pomembno je bilo, da si našel dobro zaposlitev, t.i. »varno« službo.
Danes je zgodba drugačna. Varnih služb ni več. Zaposlitev za nedoločen čas je vse manj. Le malo ljudi si predstavlja, da bodo svojo kariero odslužili v enem velikem podjetju ali koncernu. Nove okoliščine narekujejo posamezniku, da spremeni svoje okvire razmišljanja: ključno vprašanje ni več, ali imaš »zaposlitev«, temveč, ali si »zaposljiv«. »Varnost« se danes ne nahaja v tem, da imaš službo, temveč v tem, da si v vsakem trenutku sposoben poiskati si novo službo.
Kaj pa sploh pomeni biti zaposljiv? Kaj pomaga posamezniku, da postane zaposljiv? V nadaljevanju bom opisala tri stebre, ki določajo posameznikovo zaposljivost.
Prvi steber: osebno premoženje
Pri tem ne gre za premoženje v denarju, dragih kamnih in nepremičninah. Govora je o premoženju v intelektualnem smislu. Prvi del premoženja posameznika predstavljajo njegova znanja. Vendar pozor: ne vsa znanja, ki jih je posameznik pridobil, temveč le tista, ki mu omogočajo, da se lahko zaposli v večini podjetij. V osebno premoženje tako lahko sodijo znanje angleškega jezika, obvladanje Windows Okolja in Microsoft Office-a, vozniški izpit B kategorije,…
Drugi del osebnega premoženja predstavljajo veščine, ki jih obvlada posameznik. Sem sodijo osnovne veščine, kot so npr. spretnost ustnega in pisnega komuniciranja, pa tudi spretnosti, ki so zaželene na nekoliko zahtevnejših delovnih mestih, kot so npr. spretnost reševanja težav, kreativno in inovativno razmišljanje, spretnost sprejemanja odločitev, itd.
Tretji del osebnega premoženja pa predstavljajo osebne lastnosti in vedenje. Na podlagi številnih raziskav lahko presodimo, da obstaja med delodajalci visok nivo konsenza o zaželenih osebnih lastnostih in vedenjih ljudi, ki jih zaposlujejo: odgovornost in zanesljivost, pozitivni odnos do dela, vestnost, točnost in učinkovitost, medosebne sposobnosti, delo v timu, pozitivna samo-podoba, prilagodljivost, motivacija in samostojnost pri delu. V večini raziskav pa ugotavljajo, da dejansko vsi delodajalci omenjajo zanesljivost, odgovornost in pozitiven odnos do dela.
Nič resnično velikega ni nihče dosegel brez navdušenja. (Ralph Waldo Emerson)
Pomanjkanje osebnega premoženja je večkrat razlog za to, da iskalci zaposlitve niso uspešni pri svojem iskanju. Tako kadrovske službe med najbolj pogostimi razlogi zato, da nekoga ne zaposlijo, ne omenjajo specifičnih, tehničnih znanj, temveč predvsem pomanjkanje osebnega premoženja. Tako je npr. Ivan Charner v lestvici najpogostejših razlogov, zakaj kadrovniki ne zaposlujejo mladih ljudi, navedel slab odnos do dela, pomanjkanje samozavesti, pomanjkanje ciljev, slaba motiviranost, pomanjkanje entuziazma, odsotnost nekega gonila, pretirano zanimanje za bonitete in varnost zaposlitve, nerealistična pričakovanja in zahteve na področju osebnih dohodkov.
Drugi steber: veščine trženja in snovanja lastnega razvoja
Osebno premoženje je potreben a nezadosten pogoj za doseganje visoke zaposljivosti. Da dosežemo visoko zaposljivost, potrebujemo tudi veščine trženja in snovanja lastnega razvoja. Pomembno je npr., da je posameznik dovolj fleksibilen, da se prilagaja novim razmeram na trgu delovne sile; da spremlja razvojne trende poklicev in položajev ter se temu uspešno prilagaja; da mu ni težava voziti se nekoliko dlje v službo, preseliti se v ta namen ali zamenjati poklic, če mu to narekujejo spremembe na trgu delovne sile. Nenazadnje pa je bistvenega pomena tudi to, da posameznik načrtuje svojo kariero.
»Načrtovanje kariere« je dolgo veljala le za nalogo, ki jo opravljajo kadrovske službe za ključne zaposlene v podjetju. Kadrovske službe, skupaj z vodji oddelkov so posamezniku začrtale neko pot napredovanja in osebnega razvoja v okviru organizacije, v kateri je ta posameznik zaposlen. Vendar na žalost so se sposobnosti organizacij pri načrtovanju kariere zaposlenih v zadnjem desetletju drastično omejile. Vse večja mobilnost posameznikov med organizacijami, manjša navezanost teh posameznikov na podjetja, kjer so zaposleni, ter bolj fleksibilne oblike zaposlovanja ustvarjajo novo, drugačno realnost.
V tej novi realnosti kadrovske službe niso več optimalni snovalec posameznikove kariere (če so kdaj to sploh bile). Posameznik je tisti, ki mora imeti vizijo in načrt lastnega razvoja, pri tem pa mu kadrovska služba lahko kvečjemu pomaga. Zato med temeljne postavke zaposljivosti sodi tudi veščina snovanja lastnega razvoja. Ta veščina bo posamezniku omogočila, da izbrska sebi primerne oglase za službo, da sploh ve, kakšno službo naj išče, katera služba mu bo omogočila uresničitev lastnih ciljev in vizije lastnega razvoja.
Tretji steber: veščine predstavljanja lastnega premoženja
Poleg osebnega premoženja, veščin trženja in veščin snovanja lastnega razvoja potrebuje posameznik še eno ključno veščino, da si bo zagotovil zaposljivost. To je veščina, s katero pokaže in dokaže svoje prednosti. To je veščina, ki posamezniku omogoča, da si prisvoji tisto službo, ki si je najbolj želi.
Najbolj fantastično osebno premoženje ne bo posamezniku v nikakršno pomoč, če ga ne bo znal tudi ustrezno predstaviti. Posameznik mora torej npr. pripraviti takšen življenjepis, ki bo izpostavil njegove najbolj atraktivne lastnosti in ki bo delodajalcu pokazal, katere veščine in znanja lahko ponudi podjetju. Še pomembneje pa je to, da mora skozi preteklo delo in pretekle izkušnje potencialnemu delodajalcu pokazati, kako je izkoristil svoje premoženje. Pomembna je tudi osebna predstavitev, kjer mora posameznik potencialnemu delodajalcu pokazati svoje prednosti, svoje osebno premoženje.
Vsi trije stebri predstavljajo temeljne dele zaposljivosti posameznika. Posameznik pa je v celoti sam odgovoren za to, da poskrbi za lastno zaposljivost. Pri tem mu sicer lahko pomaga šolski sistem in podjetje, v katerem je zaposlen, vendar odgovornost je primarno še vedno njegova. In potem je tu še dobra milijarda Kitajcev, ki ga vse bolj motivira k temu…
Avtorica: Sara Brezigar
Komentarji
// The comment Query $comments_query = new WP_Comment_Query(); $comments = $comments_query->query( $args ); // Comment Loop if ( $comments ) { foreach ( $comments as $index => $comment ) { if($index == 3) break; if ( empty( $comment->comment_author ) ) { $user = ! empty( $comment->user_id ) ? get_userdata( $comment->user_id ) : false; if ( $user ) { $author = $user->display_name; } else { $author = __( 'Anonymous' ); } } else { $author = $comment->comment_author; } echo '' . $author . '
' . '' . $comment->comment_content . '