Vsak podjetnik, ki si prizadeva za dvig dobičkonosnosti, rad reže stroške. Kaj pa, če bi razmišljali drugače in se namesto pretiranega krčenja stroškov osredotočili na učinkovitost dela?
Po mojih izkušnjah ima vsako stiskanje pasu svojo mejo. Kuhinjskega pribora ali števila orodij v delavnici ne morete zmanjšati do mere, da boste poslovali dobičkonosno. Pri vseh projektih s področja dviga dobičkonosnosti, pri katerih sem sodeloval, je želene rezultate prinesel predvsem dvig učinkovitosti dela.
Zelo verjetno je, da svoje zaposlene ustrezno plačujete, težava pa je morebiti v tem, da pravi ljudje ne počno pravih stvari.
Predlagam, da se osredotočite na naslednje tri korake:
1. korak: merite učinkovitost dela
Delo velja že takoj razdeliti v vsaj dve kategoriji, neposredno oziroma fizično delo in administrativno delo. Nato pa izmeriti učinkovitost.
Neposredna delovna učinkovitost predstavlja bruto dobiček na delovni evro. Moja definicija bruto dobička je naslednja: prihodki od katerih nato odštejem vse neposredne stroške, ki niso povezani z delovno silo. Prihodek je »nagajiva« številka, podjetje namreč za kritje stroškov dela in poslovanja vendarle lahko porabi le ustvarjen bruto dobiček. Z osredotočanjem na izboljšanje bruto dobička podjetje pridobi tudi večjo prožnost tako glede cene in količine dela ali uporabljenih orodij.
Administrativna delovna učinkovitost je naslednji ključni dejavnik, za katerega mora odgovarjati vodstvo podjetja. Izmerimo jo kot bruto dobiček, zmanjšan za neposredne stroške dela. Pogosto ji rečem kar marža režije. Tega termina večina podjetij ne pozna, a bi ga morala, saj predstavlja rezultat poslovnega ustroja pred kakršnimi koli operativnimi stroški. Administrativna delovna učinkovitost je torej marža režije, dosežena z evrskim vložkom v administrativno delo. Vodstvo podjetja se lahko osredotoči na dvig marže režije na več načinov, pri čemer lahko vpliva na ceno izdelkov (ti pa na prihodke) ali celo dela (zaposlenih), seveda pa si v vsakem primeru želi, da so zaposleni učinkoviti.
2. korak: iskanje uspešnih vzorcev v podatkih
Podjetja, tudi tista, ki jim trenutno ne gre najbolje, iščejo vzorce uspešnega poslovanja, ki bi jih lahko ponovila. Veliko odgovorov lahko dajo že lastni podatki. Če naj podjetje razume, kaj počne narobe oziroma slabše, mora biti sposobno v vsakem trenutku poznati svoje prihodke, stroške prodanih izdelkov in stroške dela, ter jih znati razdeliti po strankah, izdelkih, oddelkih, lokacijah, blagovnih znamkah in po možnosti tudi zaposlenih (če je le mogoče). Seveda vsa podjetja tega ne obvladajo, a vsaj podatke za vsako stranko (dobičkonosnost) bi veljalo imeti. Storitvena podjetja, ki merijo čas, ki ga zaračunavajo strankam, lahko za vsakega zaposlenega izmerijo, koliko evrov prinese podjetju.
Podjetja, ki merijo delovno učinkovitost po strankah, naj te razvrstijo od vrha navzdol. Če gre za tipično podjetje, bo okoli 80 odstotkov prihodkov ustvarjala okoli petina strank. Torej lahko najbolj uspešne vzorce poiščete v lastnih podatkih in ugotovite, s kom poslujete uspešno in s kom ne. Prav tako lahko na ta način ugotovite, kdo od zaposlenih dela učinkovito in kdo ne. In ustrezno ukrepate.
V primeru dobre stranke in slabšega dela zaposlenih imate na voljo dve možnosti – dodatno izobraževanje/usposabljanje zaposlenih ali njihova zamenjava. Če pa gre za slabo stranko, se ji lahko odrečete in tako sprostite svojo delovno silo, ki se bo tako ukvarjala z bolj donosnimi posli. Stvari so res lahko tako preproste.
3. korak: zaposlujte in plačujte glede na učinkovitost dela
Ko enkrat poznate učinkovitost fizičnega in administrativnega dela zaposlenih, lahko sprejmete različne odločitve in jih prenesete do zaposlenih. Naj vedo, da obstaja odgovornost za dobro opravljeno delo, bolj učinkovito delo je tudi bolj nagrajeno (beri: plačano). In obratno.
Učinkovitost dela lahko postane ključni podatek pri politiki zaposlovanja, nagrajevanja in plač.
Seveda držanje zaposlenih na najvišjem nivoju učinkovitosti ni mogoče v nedogled, lahko pa podatek o delovni učinkovitosti rabi za vzpostavitev nekakšnega osnovnega nivoja, od katerega lažje opažate odstopanja. Uporabna je v različne namene – glede postavljanja ciljev za nove zaposlene in izračun stroškov pri bodočih projektih.
V današnjem konkurenčnem okolju morajo biti vsi zaposleni učinkoviti, prostora za tiste, ki se finančno ne pokrijejo, ni. Hkrati boste ugotovili, da učinkoviti zaposleni niso razsipni z drugimi viri, zato jim ni treba krčiti kuhinjskega pribora ali orodij v delavnici oziroma se zatekati k drastičnim ukrepom, kot je raba zgolj enoslojnega toaletnega papirja v straniščih, če bi želeli doseči želen/zahtevan dobiček.
Avtor: Greg Crabtree
Komentarji
// The comment Query $comments_query = new WP_Comment_Query(); $comments = $comments_query->query( $args ); // Comment Loop if ( $comments ) { foreach ( $comments as $index => $comment ) { if($index == 3) break; if ( empty( $comment->comment_author ) ) { $user = ! empty( $comment->user_id ) ? get_userdata( $comment->user_id ) : false; if ( $user ) { $author = $user->display_name; } else { $author = __( 'Anonymous' ); } } else { $author = $comment->comment_author; } echo '' . $author . '
' . '' . $comment->comment_content . '